Zgodovina tenisa
Začetki tenisa
Že pred dvema tisočletjema je človeštvo poznalo igro, ki pa je bila nekoliko podobna današnjemu tenisu. Rimljani so igrico imenovali TRIGON. Malo usnjeno žogico so napolnili s semeni fig in žogico sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi toliko časa, dokler ni končala na kamnitih tleh.
Igra je bila v tistem času zelo razširjena in se je obdržala dolgo časa. Igrišče je bilo vzdolž visokih zidov. Igralci so kot posamezniki ali moštvo, odvisno od velikosti igrišča in zidu, žogo udarjalo z nekakim veslom v zid. Tekma je trajal 4 ure ali do rezultata 60 točk. Sčasoma je bila žogica napolnjena z različnimi materiali. Sprva s semeni fig kot smo že na začetku omenili, nato z lasmi, odrezki jadrovine in z narezano plutovino. Te žoge so odskočile le na kamnitih tleh ali lesenih tleh. V 17. stoletju so začeli graditi pokrite žogarne. Igrišča v žogarnah so merila 30x 10 m, nasprotnikovi polovici pa je najprej ločevala črta, kasneje vrv in na koncu obešena mreža, ki se ni dotikala tal. Kljub temu, da je mogoče kar natančno rekunstrirati igro, ki si prehodile tenisu, pa si zgodovinarji še danes niso na jasnem o samem izvoru imena igre. Tudi pri pojasnjevanju logike štetja točk so težave. Obstajata dve teoriji za nastanek sistema točkovanja, ki v obeh primerih ne temelji na decimalnem sistemu, pač pa na geometrijskem sistemu, ki ima za osnovo št. 60.
Zdaj pa še malo o začetkih modernega tenisa! Višina mreže je bila takrat 150 cm in je bila skoraj bolj kot tenisu podobna odbojki. Igro so igrali posamično ali v parih, vedno po ena in ena do 15 točk. Servirali so iz označenega mesta, vedno na desni strani igrišča, ki je bilo ob mreži široko 6,37 m, na osnovni črti pa 9,15 m. Na igrišču je bilo označeno servisno polje. Točka je bila dobljena, kadar je nasprotnik zgrešil žogo, kadar je žoga odskočila dvakrat, kadar je odletela z igrišča ali v mrežo. Takoj, ko je igralec naredil napako, je izgubil servis in dobil ga je nasprotnik. To je bilo podobno kot pri odbojki. Leta 1875 so igro nekoliko spremenili in jo poimenovali preprosto LAWN TENNIS. Takrat je igrišče dobilo današnjo podobo. Igralci so servirali diagonalno in servisna polja so bila označena na obeh straneh.
Igra se je uveljavila, saj je izpolnila v časnikih napovedano zahtevo po živahnem razgibanju tako močnejšega kot šibkejšega spola zato, ker je bilo v njej mogoče uporabiti del opreme, kot npr. lopar. Ta del opreme so uporabljali pri podobnih igrah. Uspeh je sprožil zavist in kar dve leti so se vlekli spori, kdo je igro odkril. A to sploh ni bilo pomembno, bolj pomembno je bilo, kdo jo je patentiral.
Razvoj tenisa v Sloveniji
Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. V Avstro-Ogrski, v kateri so bile takrat tudi slovenske dežele, se je igra širila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu - na Češkem. Okoli leta 1890 je bilo na Češkem že čez 500 teniških igrišč. V Pragi, Brnu, Dunaju in Gradcu so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti so idejo tega športa ponesli v domovino. V teh krajih so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti zanesli idejo tega športa industrijske dobe, aristokratskih korenin, tudi v domovino. Vendar po zdaj znanih pričevanjih lahko sklepamo, da so tenis na ozemlje današnje Slovenije prvi zanesli stanovski kolegi izumitelja modernega tenisa, angleškega majorja Walterja Claptona Wingfielda, višji avstrijski častniki. Okoli leta 1880 naj bi tenis že igrali v vojašnicah v Ljubljani in Mariboru. Pomembno vlogo pri širitvi tenisa v častniških krogih naj bi imele njihove žene, saj je bil zabava, v kateri so lahko aktivno sodelovale. Žal ni raziskav, kako se je tenis širil med Slovenci v Trstu, takrat največjem, najbolj razvitem in dinamičnem slovenskem mestu.
Ivan Tavčar je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče. Zgradil ga je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Tudi on sam je igral tenis in pri tem užival v njem kot v igri in športu. Kakorkoli že, Tavčar ni bil prvi Slovenec, ki bi zmagal na kakšnem turnirju. Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že tudi ob boljših hotelih v "mondenih" središčih, za katera so takrat veljali Bled, Portorož in Rogaška Slatina. Hoteli so že tudi organizirali teniške turnirje. Vse kaže, da je bil tenis zabavna družabna igra, ki je družila liberalno meščanstvo in tiste, ki bi se radi prištevali vanj, in da je bila simbolna poteza. Ob prelomu stoletja so tenis gojili celo na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani.. Prvi slovenski teniški klub je bil leta 1899 ustanovljen v Celju. Žal njegova zgodovina še ni raziskana, vendar pa je znano, da je bilo članstvo kar številčno in da je bil tudi šibkejši spol zastopan sorazmerno dobro. S prvo svetovno vojno je zamrla klubska dejavnost in znova so jo obudili v življenje šele leta 1927.
Se pravi,da tenis izhaja iz poznega 19.stoletja, ko so ga začeli igrati v Angliji. Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev in gledalcev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslužku. Med številnimi mednarodnimi teniškimi turnirji so še posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije, Odprto prvenstvo Francije, Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA. Zmaga na vseh teh štirih turnirjih v eni sezoni se imenuje Pravi Grand Slam in velja za krono kariere teniškega igralca. Tenis je tudi olimpijski šport.
Teniške legende:
- Pete Sampras
- Monika Seleš
- Bjorn Borg
- Martina Navratilova
- Gustavo Kuerten
- Fred Perry
