Zgodovinski pregled

Začetki Inštituta za metalne konstrukcije (IMK) segajo v leto 1948, ko je prof. dr. Miloš Marinček v okviru Visoke tehniške šole Univerze v Ljubljani ustanovil Inštitut za jeklene konstrukcije. V prvih letih delovanja je inštitut deloval na treh lokacijah: Hajdrihova, Aškerčeva ter provizorij ob Rimskem zidu (slike). Leta 1955 se je inštitut preselil v adaptirane prostore na Mencingerjevi 7, se preimenoval v IMK ter se kmalu vzpostavil kot finančno samostojen zavod.

Osnovna dejavnost IMK je bila vse od ustanovitve dalje usmerjena v celovito obravnavanje problematike s področja metalnih konstrukcij, pri čemer so skladno s potrebo v praksi prevladovale jeklene konstrukcije. Poslanstvo IMK je bilo tvoriti vez med akademsko sfero in prakso, predvsem na področju razvoja, načrtovanja in zagotovitve kakovosti izvedbe jeklenih konstrukcij v gradbeništvu in strojništvu. V okviru svoje dejavnosti je IMK pokrival znanstveno raziskovalno delo na področju konstrukcij in materialov, projektiranje konstrukcij, kontrolo izdelave in montaže konstrukcij ter preizkušanje konstrukcij in posameznih delov konstrukcij z metodami s porušitvijo oziroma brez porušitve.

Profesor Marinček, ustanovitelj in prvi direktor IMK, je bil človek z bogatimi mednarodnimi izkušnjami in povezavami v razvitih zahodnih državah. Svoje izkušnje in spoznanja je uspešno prenesel v organizacijo in delovanje IMK, ki je bil v tistem času voden in organiziran na način, ki bi bil lahko za zgled tudi v današnjem času. Dobre mednarodne povezave so zagotavljale hiter prenos znanstvenoraziskovalnih in strokovnih dosežkov ter znanja med zaposlene na IMK, kar je omogočilo tudi hiter strokovni razvoj zaposlenih.

Zaradi celovitega pristopa pri obravnavi jeklenih konstrukcij ter na osnovi izkazane strokovnosti se je IMK v relativno kratkem času od ustanovitve uveljavil na celotnem področju takratne Jugoslavije in sodeloval pri izgradnji mnogih velikih objektov državnega pomena. Državne investicije v okviru dolgoletnega razvojnega obdobje, ki je trajalo od konca 50-tih pa vse do začetka 80-tih let, so imele pozitiven vpliv tudi na razvoj in rast IMK. To je bilo obdobje, ko je IMK lahko vsestransko izpolnjeval svoje poslanstvo.

Relativno dolgemu obdobju rasti in stabilnim pogojem poslovanja je sledilo obdobje recesije, ki se je najprej manifestiralo na področju investicij in posledično tudi na področju dejavnosti IMK. Sledilo je dolgo obdobje slabšanja pogojev v poslovnem okolju inštituta, ki se jim je inštitut skušal prilagoditi. V več kot 10-letnem obdobju po osamosvojitvi Slovenije se dejavnost inštituta vsebinsko ni bistveno spremenila glede na prejšnje obdobje, vendar pa se je zaradi objektivnih okoliščin precej skrčil obseg poslovanja ter število zaposlenih. Inštitut se je moral podrediti in predvsem prilagoditi novim pogojem poslovanja ter poiskati nove poslovne priložnosti v okviru svoje osnovne dejavnosti.