PROGRAM ZA 3. OBDOBJE - ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid (2009/10)

Skupina Repatice in kometi

- astronomska predavanja in opazovanja pri AD Vega - Ljubljana
(2009/10)


Oktet predavateljev ADV: Andrej, Dejan, Gregor, Jure, Klemen, Matija, Peter, Zorko

Predstavitve: ppt, html, ...

URNIK, VSEBINA IN PREDAVATELJI ŠE NISO USKLAJENI - to je zgolj predlog!!!
  1. Uvodna ura - dogodki od junija do jeseni - pogovor o programu ... [*].
  2. Kako se odraža temna snov ob trkih galaksij.
  3. Opazovanja - poudarek na prostorski predstavi (kje je objekt glede na našo galaksijo in Sonce) - Klemen Blokar - predstavitev predavanja.
  4. Luna - Apollo 40 let prvega pristanka.
  5. Morebitna predavanja zunanjih gostov [z univerze, tujine, ..., glaciolog dr. Peter Skvarča, T. Zwitter, A. Gomboc, D. Petrač, dr. Rok Roškar, Jurij Stare, ...].
  6. Zemlja, taljenje ledu, oceanski tokovi [Gregor V.],
    - »17 mitov in resnic o podnebnih spremembah«.
    - izsledke raziskave (Slovenci zelo zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb) iz http://www.umanotera.org/upload/files/Mediana_podnebje.pdf.
  7. Slovenski astronomi, astronavti (dr. Jerry M. Linenger, Ronald Šega, Sunita Williams, ...)
  8. Rojstna hiša Josipa Plemlja, reaktor Podgorica (en dan), alternativa je JE Krško.
  9. Tehnični muzej (Slovenija Bistra, Kunaver, ...).
  10. Ogled Salzburga ali še München, Deutsches Museum, ... Dunaj ima odličen tehnični muzej, Maks Fabiani, rojen v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, je na Dunaju izdelal izjemno lično zvzdarno [Urania] - porušeno so po vojni lično obnovili).
    Ekskurzija v London (28. - 30. maj 2010: letališče Gatwick - Obisk Kraljevske družbe (Royal Society ) - obisk Britanskega muzeja, obisk Greenwicha, Greenwich Park (bivši kraljevski park, v katerem je več zgodovinskih stavb, Planetarij Peter Harrison, National Maritime Museum, Royal Naval College, Queen's House, Greenwich Royal Observatory, znana stara gostilna Trafalgar Tavern, ladja Thames clipper Greenwich - Westminster, Obisk muzeja znanosti (Science Museum), »Cosmos and culture - how astronomy has shaped our world« galerija »Exploring space« kino IMAX 3D - filma »Hubble 3D«, »Fly me to the moon - Apollo 11 mission« (en film stane 8,00 GBP, drugi film za polovično ceno) simulator »Force Field« (za potovanje v vesolje), Trafalgar Square in okolica, National Portrait Gallery; London Eye

  11. Ekskurzija v Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010, gostiteljica g. Mirjam Brecelj, ogled vrtnic Bourbonk, c. 16:30-18:00 astronomskih knjig [Galilei, Sacrobosco, ...], ogled samostana, grobnice Bourbonov iz 1836_?, ustavimo se še na kmečkem turizmu, ...).
  12. Koledarji - kaj se skriva za njimi.
  13. Astronomija in arhitektura.
  14. Aktualni in bodoči dogodki na področju astronomije - astronavtike (misije, tekoči - bodoči projekti, ESA, NASA, Rusija, Japonska, Kitajska, Indija, kje je Slovenija - RAdial VElocities, GAIA, Hipparcos, Cassini, projekt Kepler, itn).
  15. Astronomske novice.
  16. Opazovanja - lahko tudi po predavanjih (imamo več teleskopov, Sandi, Gregor, ...).
  17. Astrofotografija - praktično.
  18. Slovenska poimenovanja ozvezdij - kako pomembno vlogo so imela ozvezdja v vsakdanjem življenju naših prednikov.
  19. Nevladni, privatni projekti osvajanja vesolja (NASA je sklenila pogodbo s podjetjem SpaceX, da bodo pošiljali zaloge na ISS, ko shuttla ne bo več!).
    Kitajski, japonski, indijski vesoljski programi. (oboje skupaj)
  20. Zgodovina raziskovanja planetov v osončju.
  21. Bohmova interpretacija kvantne mehanike (predava študentka fizike Zala Lenarčič, 31.3.2010)
    mafija.fmf.uni-lj.si/seminar/files/2009_2010/zala_lenarcic_seminar.pdf
  22. Merjenje razdalj v vesolju (od antike do danes, paralaksa, supernove, rdeči premik, itn).
  23. Podnebne spremembe in teorije, modeli, ki zavračajo splošno sprejeto in utemeljeno teorijo o vplivu toplogrednih plinov na podnebje.
  24. Umetno spreminjanje vremena - Gregor V. (zloraba vremena za parade, športne spektakle, spreminjanje vremena za potrebe preprečitev orkanov, ujm, ...).
  25. Šola in astronomija, zgodovina, kako naprej - pregled nekaterih možnih vsebin,
    aktualno.
  26. Zakljucek solskega leta - 9.6.2010
  27. Opazovanje v Velikih Laščah - 11.6.2010

    Sledijo predlogi iz prvega srečanja 7.10.2009 (iz študijskega leta 2008/2009 in 2010).
    Koliko bo realiziranega, je odvisno od pogojev (predavatelj, splosno zanimanje, itn)
  28. Bosse Einsteinov kondenzat - hladna fuzija
  29. Geomagnetni dinamo Zemlje
  30. Teorija strun in dimenzije v prostoru
  31. Kaj je fazni prehod v kvantni teoriji
  32. Stephen Hawking - nova veda, kvantna kozmologija in hiperprostor
  33. Redukcionizem, holizem in Schrodingerjeva enacba
  34. Kvantno prepletanje
  35. Veliki pok, trk bran, ciklicno vesolje
    Sledijo predlogi - ni prioriteta, ze izvedeno, ali spada med aktualno (kratke novicke)
    -----------------------
  36. Leto astronomije 2009 (analiza z več vidikov). (? - novice)
  37. Preproste astronomske animacije. (?)
  38. Astronomija na drugih valovnih dolžinah (infrardeča, ultravijolična, radijska ... ). (!?)
  39. Ekstrasolarni planeti - kako napreduje misija Kepler. (? - novice)
  40. Zanimive ideje za prihodnjo uporabo novih tehnologij (vesoljsko dvigalo in podobno). (? - je ze bilo izpredavano)
  41. Izdelava društvenega teleskopa. (ce bo kaj novega)
  42. Pogovor o poljubnih temah - vprašanja, mi odgovarjamo [*] (aktualno)
  43. Zgodovina astronomije (Kuzanski, Kepler in Galilei v novi luči). (?)
  44. Astronomska literatura v Slovenščini. (?)
  45. Pot od vodika v jedru zvezde do helija, kisika, dušika, železa, urana, planeta, do človeka. (? - ze bilo)
  46. Nobelovi nagrajenci in astronomija. (?)
  47. Pregled lanskih ekskurzij (Golovec, Mengeš, Vitanje, Zagorica pri Dolskem), komentarji, slike, informacije za tiste, ki so manjkali. (?)
  48. xy
Seznam kaj kdo predava - v pripravi 
    
Sestavil mentor Zorko Vičar skupaj s člani AKGŠ & ADV in Kometi & repaticami

2009, Ljubljana


tel. 041  549   963 / 01 23 24 563 (Zorko)

Kontaktna oseba za neformalno skupino slušateljev
Franc Pavlovčič
Kolarjeva 25a
1000 Ljubljana
TELEFON:  (01) 232    669      2

Nazaj na domačo stran.

Nekaj zanimivosti: ...


FOTO GALERIJA 2009/2010




22. oktobra 2009 je na povabilo Vičar Zorka prišel predavat dr. Dušan Petrač, NASA. Predaval je o poti človeka na Luno, 40. let pristanka na površju telesa, ki ni Zemlja.


Občinstvo in dr. Dušan so bili navdušeni. Dr. Petrač je predaval z velikim žarom in zanosom, poslušalci pa so ga prisrčno vzpodbujali. Dr. Petrač je predaval že zjutraj ob 9. uri na kongresu Slovenija in vesolja - včeraj, danes, jutri in zvečer ob 21. uri na Šentvidu. Dr. D. Petrač ima res veliko energije.








Vsi so bili veseli, ker smo se na koncu lahko slikali z dr. Dušanom Petračem.


Sledijo slike iz obiska reaktorskega centra v Podgorici - reaktor TRIGA.
Res nas je presenetilo, kako lično - pedagoško - imajododelan prikaz jedrskih znanosti ... Cela skupina je bila navdusena, tudi na samem reaktorju so se izjemno potrudili - v komandni sobi ... Program je bil (14. dec. 2009 od 13. do skoraj 17. ure):
- predavanje (Fuzija),
- ogled poskusnega reaktorja TRIGA,
- delavnica o merjenju radioaktivnosti.


















Kontakt na reaktorju: Sasa.Bobic[@]ijs.si
http://www.rcp.ijs.si/ric/index-s.htm Lokacija:
Brinje 40
12 km SV od Ljubljane
Trola 11, vstop recimo v Črnučah nasproti Rogovilca, izstop - prva postaja čez obvoznico, 3 minute peš čez cesto je r. center ...


Reaktor TRIGA Mark II je namenjen za

T rening - šolanje na področju uporabe reaktorjev in  jedrske tehnologije nasploh

R aziskave z nevtroni in žarki gama

I zdelavo radioaktivnih izotopov. Izdelala ga je znana ameriška jedrska družba

G eneral 

A tomics.



  • PREDAVANJE "Vesolje in mi"
    - predava DR. ANDREJA GOMBOC, DRŽAVI ZBOR - torek 26.01.2010 ob 9h


    Več na:
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=390&no_cache=1&show_sporocilo=2589&cHash=30ce4c9756
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=517
    * Znanje žanje

    Galerija DZ 26. jan. 2010 (nastop dr. Andreje Gomboc - Znanje žanje - "Vesolje in mi"):



















    Reaptice & kometi in AD Vega smo zbrali 10 članov in skupaj z ostalimi gosti (okrog 40) pozorno prisluhnili predavanju dr. Andreje Gomboc, ki je lepo predstavila razvoj astronomije skozi različna zgodovinska obdobja, aktualno delo slovenskih astronomov v povezavi s tujino, rezultate MLA2009, problematiko svetlobnega onesnaženja in problem skromnega števila profesionalnih astronomov na milijon prebivalcev, samo 3 na milijon - v tujini je ta številka 10 astronomov ali več na milijon. Hkrati se je dotaknila problema skromnega števila deklet, ki se odločijo za študij fizike (10% deklet med diplomiranci FMF - smer fizika). Poslanci so postavili nekaj tehtnih vprašanj, mnenj o: svetlobnem onesnaženju, teleskopu Hubble, o zastopanosti deklet v naravoslvju, o lastnem odnosu do vesolja, ... Škoda, da taka srečanja ne privabijo več poslancev - ali res znanje žanje, če ni setve ni žetve ...?
    Foto: Zorko Vičar, zadnje 4 slike foto DZ RS.



  • Predavala nam je prof. Dušica Kunaver
    - Slovensko izročilo in astronomija - letni časi - 27.jan.2010


















    • Družina Kunaver in s tem prof. Dušica Kunaver je močno povezana s "Šentviškimi astronomi". Njen tast, znameniti astronom prof. Pavel Kunaver, je do svojega 80-ega leta predaval astronomijo na Gimnaziji Šentvid - Lj., Po predavanju smo jo peljali na ogled astronomskega observatorija na terasi gimnazije, katerega temelje je pred več kot 50 leti postavil prav prof. Pavel. Predstavili smo ji tudi "Kunaverjevo" stojalo starega (prvega) šolskega teleskopa in g. Dušica je skozi ta teleskop tudi opazovala Luno. Bila je navdušena. Na poti v observatorij nam je tudi pripovedovala o iskrivosti in vitalnosti prof. Pavla, o njegovem zavzetem opazovanju neba, ce ni slo drugace pa skozi okno. V observatoriju je tudi zabeležila pripoved Matije K. o stricu, ki na Koroškem še zmeraj pripravlja kmečke priložnostne jedi.
    Predavanje je bilo imenitno, doživeto, obogateno s petjem ljudskih pesmi, ki so ponazarjale letne čase, pomen Sonca, raznolikosti slovenskih pokrajin in ljudi. Poudarila je, da moderni poslovnež v primežu globalne kulture nima veliko možnosti v poslovnem svetu, če s sabo tudi ne nosi izjemnega slovenskega izročila, pristne kulture naših krajev (jezika, dvojine, pripovedi, praznovanj, legend, sporočilnosti pesmi, izjemnega načina preživetja, dela, znajdljivosti, povezanosti z naravao, vesoljem, pristne morale naših prednikov). Pravi, da iz naših šol, beril letijo Petri Klepci, vanje pa vrinjajo Robine Hoode, da mladi več ne poznajo resnične svetovne legende preživetja našij ljudi (pogumnega dekleta) pod turškimi vpadi - Miklove Zale. Pravi, da so v domovih za ostarele in na osamelih kmetijah še zadnji Slovenci in Slovenke, ki s sabo še nosijo modrost in kulturo preživetja našega naroda.

    Stroka si je edina, da pokrajina, zvezdno nebo in letni časi - podnebje bistveno vplivajo na ljudi - njihovo kulturo bivanja, preživetja. Ko astronomi s telkeskopom opazujemo relief na Luni, Marsu, ..., opazimo na površini nebesnih teles gore, hribe, kanjone, ravnine, "zalive", ..., tako kot na Zemlji (če vključimo malo domišljije - s teleskopi opazujemo oddaljene pokrajine: "Gorenjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Dolenjsko, Notranjsko, Prekmureje, ... recimo na Luni") - in če bomo kdaj šli živet (ali če se bo - je - kdaj tam razvilo čuteče bitje) na kak drugi svet, bo naše (njihovo) obnašanje prav tako bistveno določeno z reliefom, zvezdnim nebom in podnebjem pokrajine na planetu gostitelju. To je ta posredna povezava (poleg letnih časov) astronomije in izročila našega človeka, ki ga zna g. Dušica enkratno predstaviti. Predavanje je bilo aktivno, zelo drugačno (nič črnih lukenj, kvantne mehanike, velikega poka) pa vendar se preko letnih časov da poiskati povezavo z nebesno mehaniko. Stroka si je edina, da pokrajina in podnebje bistveno vplivajo na ljudi - njihovo kulturo bivanja, preživetja. Ko astronomi s telkeskopom opazujemo relief na Luni, Marsu, ..., opazimo na površini nebesnih teles gore, hribe, kanjone, ravnine, "zalive", ..., tako kot na Zemlji (če vključimo malo domišljije - s teleskopi opazujemo oddaljene pokrajine: "Gorenjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Dolenjsko, Notranjsko, Prekmureje, ... recimo na Luni") - in če bomo kdaj šli živet na kak drug svet (ali če se bo - je - kdaj tam razvilo čuteče bitje), bo naše (njihovo) obnašanje prav tako bistveno določeno z reliefom, zvezdnim nebom in podnebjem pokrajine na planetu gostitelju. To je ta posredna povezava astronomije (poleg letnih časov) in izročila našega človeka, ki ga zna g. Dušica enkratno predstaviti.

    G. Dušica je tudi predstavila izjemno knjigo (novo moderno "Slavo vojvodine Kranjske" slovenskega izjemno bogatega ljudskega izročila) - "Šege in pesmi pod lipo domačo - od prosinca do grudna".


    Opis knjige, povzet po: http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/2155/sege_in_pesmi_pod_lipo_domaco_-_od_prosinca_do_grudna
    Opis vsebine:
    Knjiga prinaša bogastvo slovenske ljudske kulturne dediščine - kratek pregled najpomembnejših slovenskih šeg, ki jih povezuje z najbolj priljubljenimi domačimi pesmimi in jih razporeja po mesecih od januarja do decembra in ilustrira s starimi risbami
    V teh starih pesmih in šegah je skrita resnična podoba našega naroda, ki je preživel tisoč let pod tujo oblastjo, a je vendar ohranil svoj lastni obraz.
    S svojimi koreninami segajo mnoge naše šege v častitljivo starost indoevropskega izročila, v čas, ko je bila Evropa zares še en sam kulturni in jezikovni prostor. Današnja Evropa se po dolgih tisočletjih spet povezuje v enotni prostor. Želimo ga obogatiti z žlahtnostjo stare kulture našega naroda, doma pa jo kot dragoceno dediščino želimo ohranjati naslednjim rodovom.
    Od setve do žetve od zibelke do groba
    Življenje človeka je enako življenju rastline. Od pomladne rasti od poletja, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svojih moči. Po zreli jeseni oba stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot umiri. A to je le sled enega človeka in ene rastline. Življenje teče dalje in po zimi pride spet pomlad.
    Enako sovpadata letni in življenjski krog v pesmih in šegah našega ljudstva, ki je vedno, tesno povezano z zemljo, prisluhnilo utripu njene rasti.
    V dolgih ZIMSKIH večerih je slovenski kmet povabil družino in sosede k ličkanju koruze, ribanju repe, k preji in tkanju in povedal ali zapel pesem o davnih dneh. V predpustnem času je vesel zapel stvatbeno pesem in nato pohitel, da ne bi zamudil pustnih norčih.
    Zgodnja POMLAD mu ni pomenila le veselja ob prebujeni rasti, ampak tudi žalost ob odhodu k vojakom, v boje za tujega cesarja in njegove koristi.
    V času setve in žetve, v POLETJU svojega življenja, je spoštljivo prisluhnil stari jurjevski in kresni pesmi, ki naj bi njegova polja varovala pred zlemi duhovi in priklicala nanje rodovitnost. Svojemu otroku je zapel otroško pesem, prisluhnil njegovi pesmi o sončku, rožah in živalih in že pohitel, da je ujel takt svoje stanovske pesmi, ki mu je pomagala pri delu.
    JESENI, ko je spravil pridelek pod streho, ko je dozorelo grozdje, se je pridružil prijateljem v veseli pivski pesmi ter ob njej zapel še kako šaljivko in nagajivko. Ko je prišla pozna jesen in je na polju zmanjkalo dela, je v srcu zaskelela stara rana - spomin na ljubljeno ženo, dekle, mater, očeta, ki jih je zakrivala zemlja. Tiho je zapel žalostno pesem. Medtem mu je sneg zametel kočo. Začeli so se hladni, skrivnostni dnevi teme, čas slabotnega sonca. Po vasi je odmevala koledniška pesem in sovaščanom želela zdravja in sreče v novem letu.

    Iz vsebine:
    Od setve do žetve od zibelke do groba Januar prosinec (Novo leto, 1. januar; Pernahti, 5. januar; sveti trije kralji, 6. januar; Zimski večeri; Izdelovanje platna; Klicanje pomladi Februar svečan (Poskočnice za štajeriš; Pust) Marec sušec (Nabori vojakov) April mali traven (Velika noč; Plesi in kola; Jurjevanje) Maj veliki traven (Majski mlaj; Sprejem novincev v fantovščino; Florjanovo, 4. maj; Izbira ženina; Fantje na vasi; Fant vasuje; Dekle pričakuje fanta; Nevarnosti vasovanja; Kakšno dekle bi si izbral?; Izpoved ljubezni; Neizpolnjene želje; Slovo; Nezvestoba; Prepir; Na potep!) Junij rožnik (Kresovanje; Živali v ljudskem izročilu; Lastovica; Vrana in sraka; Kukavica; Sova in čuk; Štorklja) Julij mali srpan (Sejem; Ziljsko štehvanje; Skrb za otroka; Otroška pesem) Avgust veliki srpan (Žetev; Košnja; Mlatev; Pesmi ob delu; Kmet; Mlinar; Pastir; Oglar; Drvarji; Splavarji – flosarji; Furman September kimovec (Metev prosa; Pesmi o krajih in pokrajinah) Oktober vinotok (Trgatev; Rovaš; Gnojvoža) November listopad (Vse sveti, 1. november; Martinovo, 11. november) December gruden (Miklavževo, 6. december; Dvanajst volčjih noči; Božič, 25. december; Božični koledniki; Štefanovo, 26. december; Tepežni dan, 28. december; Dnevi pred koncem leta; Bohinjski otepovci; Silvestrovo, 31. december; Novoletni koledniki)
    O AVTORJU
    Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane
    Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce?
    Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih.
    Ključne besede:
    šege in pesmi, pod lipo domačo, od prosinca, do grudna, slovensko ljudsko izročilo, ljudski običaji, kulturna dediščina, meseci, od januarja, do decembra, ljudske pesmi, slovenski narod, slovenske korenine, etnologija

    Nekaj besed o Miklovi Zali.
    Miklova Zala spada med realistične in zgodovinske pripovedi avtorja Jakoba Sketa. Knjiga je prvič izšla leta 1884 pri založbi Družbi sv. Mohora v Celovcu. Vir: Wiki.

    Junakinja je mlado dekle Zala, ki ima vzdevek »Miklova«. Ime so ji dali po njeni lepoti, ki je bila takrat znana po številnih krajih. Vzdevek Miklova pa pomeni, da se je pri domači hiši reklo pri Miklovih.
    Od rosnih let odrašča brez očeta, saj ji je oče pred mnogimi leti umrl, ko se je boril proti Turkom. Njej in materi finančno in z nasveti pomaga sosed, gospod Serajnik, ki je zelo spoštovan mož. Serajnik tudi skrbi za majhno kmetijo pri Miklovih. Serajnik je pred mnogimi leti Zalinemu očetu na smrtni postelji, ko sta se oba bojevala proti Turkom, obljubil, da bo svojega sina poročil z Zalo. Serajnik je od Zalinega očeta tudi dobil svetinjico Matere Božje, ki jo je podaril Zali, da ji bo v pomoč v hudih časih.
    Zala je odrasla v zelo lepo dekle, kateri so bile nevoščljiva mnoga dekleta. Marsikateri fant bi jo rad imel za ženo, pa so imeli vsi strahospoštovanja do Mirka Serajnika - njenega bodočega ženina. Posebno nevoščljiva pa ji je bila Mirkova soseda Almira, ki se je hotela poročiti z Mirkom, obenem pa se je hotela znebiti Zale za zmeraj, saj ji je bila Zala hud trn v peti.
    Zalina nesreča se je zgodila zaradi Almirine hudobije in njene nevoščljivosti. Almira je očeta pregovorila, naj v vas pripelje Turke. Ta je za obljubljeno dobro plačilo to naredil in na večer Zaline poroke z Mirkom, so ljudje začeli bežati v pripravljena skrivališča, da si rešijo svoja življenja in imetje. Mirko je bil določen, da se bori proti Turkom in, ko je že kazalo, da bodo zmagali, so jih Turki premagali, saj jim je Almirin oče Tresoglav pokazal skriven vhod do tabora, kjer so bili skriti ljudje.
    Turški sultan je zahteval Zalo, saj mu je Tresoglav dejal, da je to najlepše dekle daleč naokoli. Tresoglav ga je še prosil, naj Mirka le pustijo pri življenju, da se bo Almira lahko z njim poročila.
    Ko je Zala izvedela, da je Mirko v ječi in, da ga edino ona lahko reši s tem, da gre v sužnost, je takoj pristala, saj je bila njena ljubezen do Mirka zelo močna.
    Na poti jo je hotel rešiti janičar Davorin, a je ni mogel, saj se je skoraj utopil v reki. Zala je bila tako pregnana v suženjstvo.
    Zala sedem let preživi v Carigradu kot sužnja. Ker je bila zelo lepa, jo je dal turški sultan zapreti v najlepšo sobo. Bila je obdana z nakitom in oblečena v najlepše obleke, a to ji ni čisto nič pomagalo, saj je bila iz dneva v dan čedalje bolj nesrečna. Vsak dan je mislila na svojo nesrečo, Almirino izdajstvo, Mirka in na svojo mater. Tako je bila nesrečna, da je začela vidno bledeti.
    Zgodilo se je, da ji je turški sultan stregel po življenju, ker je hotel, da se spreobrne v islamsko vero. V goreči molitvi je spoznala svojega strica, brata svojega očeta, ki je bil pripravljen, da z njo pobegne in jo tako reši sužnosti.
    Naslednjo noč sta zbežala in malo je manjkalo, da ju ne bi ujeli krvoločni Turki. Stric je na poti umrl, ker je v reki utonil, ona pa se je vrnila v rodno vas ravno na dan Almirine in Mirkove poroke. Poroko je uspela preprečiti in vsem svatom je povedala, kaj je storila njena izdajalka. Nato so praznovali Zalino vrnitev.



  • Obisk Frančiškanskega samostana Kostanjevica
    - 12. maj 2010, ogled "antične", srednjeveške in novoveške astronomske literature


    Ekskurzija v Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010, gostiteljica g. Mirjam Brecelj , ogled vrtnic Bourbonk, c. 16:30-18:00 astronomskih knjig [Galilei, Sacrobosco, ...], ogled samostana, grobnice Bourbonov iz 1836_?, ustavimo se še na kmečkem turizmu, ...).

    FSK-1)
    Johannes de Bosco Sacro ali Sacrobosco (John iz Holywooda, c. 1195 - c. 1256 leto gospodovo)

    Angleški učenjak, astronom (študiral na Oxfordu), poučeval je na univerzi v Parizu, 1230 napiše srednjeveški astronomski učbenik "Traktata de Sphaera«. Enega izmed ponatisov iz l. 1561 in baje iz 1488 – hranijo v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici. Okrog 1230 izda najbolj znano delo Traktat o sferi (Tractatus de Sphaera). V tej knjigi, Sacrobosco razpravljala o Zemlji in njenem mestu v vesolju. Temelj je bil Ptolemajev Almagest – geocentrizem. To je bilo astronomsko čtivo (učbenik) vseh zahodnoevropskih univerz v naslednjih štiri stoletjih – vse do 17. stoletja. Njegov opis Zemlje kot krogle izpodbija zablodo 19. stoletja, da so srednjeveški učenjaki mislili da je Zemlja ravna. Te neumnosti iz 19. stol. še danes širijo po naših šolah. Lažno prepričanje, da je srednjeveško krščanstvo (učenjaki) verjelo v ploščato Zemljo, je izhajalo predvsem iz mita, ki je posledica knjige Washingtona Irvinga iz l. 1828, Potovanja Krištofa Kolumba. Leta 1945 je bila ta zgodovinska laž, na seznamu »Zgodovinskega društva« ("Historical Association of Britain"), postavljena kot druga med 20 najpogostejšimi zgodovinskimi lažmi. V Sloveniji takega seznama (še) nimamo – bil bi (bo) dolg. Poznal je napako julijanskega koledarja in je predlagal (v knjigi De Anni Ratione iz 1235) zvezni prehod v korekciji datumov in sicer, da se vsakemu 288 letu izpusti en dan. Pozneje je korekcijo upošteval gregorijanski koledar (Gregor XIII.) – a naenkrat - mesec oktober so leta 1582 'skrajšali' za 10 dni - Dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) je sledil datum 15.10. 1582 (petek). »De sphaera mundi (Latin meaning On the Sphere of the World, sometimes rendered The Sphere of the Cosmos; the Latin title is also given as Tractatus de sphaera, or simply De sphaera)« Sacroboscova knjiga »Sfere sveta, vesolja« iz 1488 (Spaerae mundi, prej tudi Tractatus de sphaera) JE PRVA TISKANA ASTRONOMSKA KNJIGA. Ima več kot trideset inkunabul.

    Nekaj citatov v angleščini (veliko je točnih meritev in sklepanj, nekaj pa napačnih – a za njihov pogled na svet, izkušnje in metode,... »pravilnih«, a zmeraj je štela pravilna napoved, še danes)
    The earth is spherical. Sacrobosco proves that the earth is a sphere by reference to sunrise and sunset being at different times in different places (east verses west). He further notes that those living at different latitudes see different stars and that the only cause of this has to be a spherical earth. The ocean is also a sphere. He notes that people on the top of a ship's mast can see a signal while those on the deck can not and that the only cause for this must be that the oceans are part of the sphere of the earth. The earth is in the middle of the celestial spheres. Because the stars appear to be of equal size in any part of the sky, people must be equally distant from them all, thus the earth is in the middle of the celestial spheres. The earth does not move. This is justi. ed by noting that all heavy things tend to drop to the lowest point and the earth being heavy must therefore occupy the central point in the system of the heavenly spheres and stay there. The second section calculates the size of the earth by noting that ancients (e.g., Eratosthenes) measured it as 252,000 stadia in diameter. Estimates vary, but one widely accepted value is 1 stadion = 607 feet which would make the circumference of the earth about 29,000 miles (modern measurements make it 25,000 miles)



    Iz:     http://pages.cpsc.ucalgary.ca/~williams/Full%20text%20items%20from%20the%20tomash%20Library%20files/Sacrobosco,%20Johannes.Spaerae%20mundi.1488.Venice.pdf
    The area of the earth between the two tropics is uninhabitable because the sun is too hot there and the same is true of the areas between the Arctic Circle and the pole (and Antarctic Circle and the pole) because it is too cold. The last diagram shows this graphically (human habitation is only shown in half the earth). The zodiac circle is divided into 12 signs. Each sign is divided into 30 degrees, each of which is divided into 60 minutes. All other circles are simply lines, but the zodiac is a band 12 degrees wide. The line dividing the zodiac through the middle (so 6 degrees are in the north and 6 in the south) is the ecliptic (called this because when both the sun and moon are on the ecliptic an eclipse can take place). Around the earth (which is changeable) rotate the heavenly spheres (which are unchangeable). The outermost spheres rotate around the north and south poles while the spheres of the planets rotate about an axis inclined at 23 degrees 32 minutes. He gives the rate of rotation of these inner spheres (Saturn, 30 years; Jupiter, 12 years; Mars, 2 years; sun; 365 days 6 hours, Venus and Mercury, same as the sun; the moon, 28 days 8 hours). The stars rotate from East to West.

    FSK-2)
    Regnier Gemma Frisius, flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

    Frisius je izhajal iz revne družine. Čeprav je bil reven, je leta 1525 začel študirati na Univerzi v Louvainu. Leta 1536 je prejel magisterij in ostal na Medicinski fakulteti v Louvainu do konca svojega življenja. Že med študijem si je uredil delavnico in v njej izdeloval globuse in razne inštrumente. Postal je znan po kakovosti in natančnosti inštrumentov. Med drugim ga je hvalil tudi de Brahe. Njegov učenec Gerardus Mercator je postal njegov sodelavec. Med njegovimi študenti je bil tudi valižanski matematik, astronom, astrolog, geograf in svetovalec Elizabete I. John Dee. Leta 1529 je izdal popravljeno različico Apianovega dela Cosmographia, ki je v izvirniku izšlo leta 1524. V letu 1533 je proučeval triangulacijo, ki jo je leta 1614 (1615) uporabil Snell van Royen pri meritvah poldnevniškega loka. Od leta 1535 do 1536 je skupaj z Mercatorjem in graverjem ter zlatarjem Gasparom a Myrico izdeloval globus Zemlje, leta 1537 pa še nebesni globus. Opazoval je komete. Njegova opazovanja je opisal v svojih delih njegov sin Cornelius Gemma Frisius

    FSK-3)
    Alessandro Piccolomini (13. februar, 1508 - 12. marec 1579) je bil italijanski humanist in filozof iz Siene, je spodbujal popularizacijo latinskih ali grških znanstvenih in filozofskih razprav v materinem jeziku in stilu. Znana je razprav Sfera del mondo e Delle stelle fisse (Sfera sveta in fiksne zvezde) 1540, v kateri je zastopal Ptolemajske teorije, to je bil njegov glavni prispevek na področju astronomije. Podal je tudi, po nalogu Cosimo de Medici, predloge za reformo koledarja (1578). Leta 1574 ga je papež Gregor XIII imenoval za naslovnega škofa »Patras-a« (Patrae). Lunarni krater Piccolomini se imenuje po njem.

    FSK-4)
    SCHOEDLER, Friedrich - Das Buch der Natur - prevedena v slovensščino. Še danes se težko najde tako praktičen učbenik, kot je ta iz leta 1870. Knjigo Das Buch der Natur je korektno prevedel pravnik Viljem Ogrinc pri Slovenski matici. Astronomske pojme je odlično poslovenil - oral je ledino - kot tudi pred njim župnik Matija Vertovec (1784 Šmarje na krasu - 1851 Podnanos), ki leta 1847 piše članke v Novice, pod naslovom "Zvezdoslovje". Najverjetneje prvi astronomski članek v slovenščini napiše Valentin Vodnik (O repatici ..., glej NUK) v "Lublanskih novicah", v sredo 14. februarja 1798.

    FSK-5)
    Valerius (Cornelius) [Wouters Kornelis], 1512-1578. Rojen v bližini Utrechta. Učitelj, 1544. Profesor latinščine, Louvain, 1557.

    FSK-6)
    Galileo Galilei (1564 - 1642) – Italija (VZROK NAŠEGA OBISKA)

    1632 je v Firencah izšla knjiga »Pogovor o dveh velikih svetovnih sistemih, Ptolomejevem in Kopernikovem«. Iz vsebine. V pogovoru, ki je napisan v italijanščini, se pogovarjajo trije možje, Salviati, Sagredo in Simplicio. Štiri poglavja ustrezajo štirim dnem. Prvi dan je posvečen podobnosti zemeljskih in vesoljskih teles, drugi dnevnemu gibanju Zemlje, tretji letnemu gibanju Zemlje ter četrti dan plimi in oseki. Salviati zastopa Kopernikov nauk in nosi poteze umrlega Galilejevega prijatelja. Sagredo ima vlogo izobraženega meščana, ki kritično sprejema nove zamisli, in je naslikan po umrlem Galilejevem učencu. Nekoliko okorni Simplicio ima ime po Aristotelovem komentatorju iz šestega stoletja in zastopa stari pogled na svet. [... Galilejeve težave, ...] Zakaj si je papež premislil se ne ve točno, vendar se zdi, da zato, ker so ga nekateri prepričali, da je oseba Simplicio (okoren in konzervativen) v resnici podoba papeža samega in po drugi domnevi naj bi bil Galilei žrtev zavistnih Jezuitov. Po štirih zaslišanjih je Galilei sredi leta 1633 preklical nauk o gibanju Zemlje. [...] Na procesu so imeli pomembno vlogo tudi jezuiti. Na to opozarjata vsaj dve navedbi. Jezuit Grassi je leta 1633 v pismu zapisal: "Galilei se je uničil sam s tem, da je imel o svojem geniju previsoko mnenje in je dosežke drugih premalo cenil. Zato se ne bi smeli čuditi, da so bili vsi proti njemu. "Jezuit Grienberger pa je rekel: "Če bi si bil Galilei znal ohraniti naklonjenost očetov jezuitskega kolegija, bi bil danes v slavo odet pred svetovno javnostjo; prihranjen bi mu bil udarec usode in o vsaki temi bi smel govoriti, celo o gibanju Zemlje." Še dodatno se je jezuitom Galilei zameril, ker poleg Ptolemajeve in Kopernikove slike Osončja sploh ni omenil Brahejeve. Jezuiti so se namreč odločili za vmesno sliko, ki jo je predlagal danski astronom Tycho Brahe. Zemlja miruje in okoli nje krožita Luna in Sonce, planeti Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn pa krožijo okoli Sonca. Pogovor so tiskali z dovoljenjem najmanj štirih cenzorjev. Zato ni bilo lahko sestaviti obtožnice. Sklicevala se je predvsem na neki zapis. Kardinal Bellarmino, ki je med tem umrl, je leta 1616 v v zapisniku poročal kako je Galileju sporočil, da ne sme zastopati ne zagovarjati nauka o gibanju Zemlje. V zapisu, ki se je pojavil, pa naj bi Galileju pred pričami zabičali, da ne sme poučevati novega nauka, in to v kakršnih koli okoliščinah. Mnenja strokovnjakov, ki so si ogledali zapis v vatikanskih arhivih, so deljena. Nekateri mislijo, da so dopisu pozneje dodali odstavek, drugi ga imajo za delen ponaredek, tretji opozarjajo, da ga ni podpisala nobena priča. Tudi Galilejeva obsodba naj bi bila s pravne strani sporna, ker jo je od desetih kardinalov, ki so nastopali kot sodniki, podpisalo le sedem. Galileja je ocenil angleški pisatelj Arthur Koestler -v knjigi Mesečniki je opisal, kako se je spreminjal pogled na vesolje in orisal Galileja kot trmoglavca, ki "ga je skupaj s Kopernikom treba vreči s podstavka, na katerega ju je postavilo naravoslovno pisanje mitov." Le redko kdo je tako kot Bertolt Brecht v drami Galileo Galilei zameril Galileju, da je preklical svoje trditve. O tem je Albert Einstein rekel: "Galilei je šel po nepotrebnem v Rim, v levji brlog, da bi se boril proti duhovnikom in drugim spletkarjem. Sam tega nikakor ne bi mogel narediti za teorijo relativnosti. Resnica je mnogo močnejša od mene in poskus, da bi se borili zanjo je smešna vrsta donkihotstva." Matematik David Hilbert je bil prepričan, da samo nevednež lahko misli, da znanstvena resnica zahteva mučeništvo. Malokateri naravoslovec lahko temu ugovarja.

    Latinski izvod Galilejeve knjige iz leta 1635, ki ga hrani Frančiškanki samostan Kostanjevica: "Pogovor o dveh velikih svetovnih sistemih, Ptolemajevem in Kopernikovem". Iz kataloga:
    ZNAČNICA a GALILEI, Galileo
    NASLOV Systema cosmicvm, / Authore Galilaeo Galilaei ...
    In quo Qvatvor Dialo gis, de Duobus Maximis Mundi Systematibus, Ptolemaico & Copernicano, V
    AVTORJI Galileo -Galilei KRAJ Avgvstae Treboc. 1635
    ZALOŽBA Impensis Elzeviriorvm, Typis Davidis Havtti
    OBSEG , 464 str. : 2 podobi ; 20 cm
    GESLO astronomija
    Foto: Zorko Vičar (ce ne, pise ime avtorja zraven slike)

    * NEKAJ POJMOV (tisk, inkunabula, Almagest)

    Tisk - Johannes Gutenberg, nemški izumitelj, * okoli 1398, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.

    Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi do konca leta 1500. Ohranjeni primeri so zelo redki in dragoceni. Izraz inkunabula izvira iz latinske besede incunabula (povoj, plenice), ki v razširjenem pomenu predstavlja zgodnja obdobja neke dejavnosti. Prva zabeležena uporaba besede incunabula kot izraza za tiskani material se nahaja na pamfletu Bernharda von Mallinckrodta De ortu et progressu artis typographicae (»O vzponu in nepredku tipografske umetnosti«, Köln, 1639), ki vsebuje opombo prima typographicae incunabula, »prvo rojstvo tiska«. Termin, kateremu je določil časovni okvir, t.j. do konca leta 1500, velja še danes. Uporablja se predvsem zaradi potrebe po razlikovanju prvih tiskanih knjig od knjig, izdanih v poznem 17. stoletju. Ohranjenih je okrog 450.000 primerov inkunabul (okrg 35.000 izdaj), tiskanih v približno 1.100 tiskarn po Evropi.

    ALMAGEST je latinizirana oblika arabskega imena (al-kitabu-l-midžisti, Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot: Mathematike Sýntaxis, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot He Megále Sýntaxis, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. Ptolemajev geocentrični model iz Cellariusovega zvezdnega atlasa Ubranost vesoljstva (Harmonia Macrocosmica), izdaja leta 1660. Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji (izračuni) gibanj planetov. Šele s teorijami Nikolaja Kuzanskega 1440 v »O učeni nevednosti« (De docta ignorantia) in Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

    12. maj 2010, AD Vega, zbral Vičar Z.
    Ekskurzija v Frančiškanski samostan
    Kostanjevica pri Novi Gorici (gostiteljica prijazna in izjemna g. Mirjam Brecelj)
    Škrabčeva Ulica 1, Nova Gorica 5000, http://www.samostan-kostanjevica.si/

    Sledijo fotografije udeležencev, pokrajine, grobnice, vrtnic Bourbonk in seveda izjemnih astronomskih knjig, ki so preživele stoletja, vojne, človeške neumnosti, požare, plesni, miške, ... Foto: Zorko Vičar













    Foto: Marko Skobrne.




    G. Mirjam Brecelj (s knjigo v roki) nam predstavlja najstarejše astronomske knjige samostana Kostanjevica - zaklade Slovenije. Knjige so zbrane iz različnih virov, tudi iz starega samostana na Sveti Gori. Smo eni redkih, ki smo imeli priložnost ogleda teh izjemnih knjig (Sacrobosco, Galileo, ...), ki so bistveno določale in še določajo razvoj človeštva, njegovega pogleda na svet, delovanja na področju znanosti, umetnosti - čustvovanja. Knjige so preživele burna stoletja, vojne, potrese, miške v skrivališčih (v sodih med prvo sv. vojno ), plesni, človeško norost, ... in so počakale na "nas". Hvala G. Mirjam za prijaznost in trud, ki ga je vložila v komunikacijo in naš obisk ter nam tako omogočila izjemno doživetje in hkrati soočanje z realno sliko antične in srednjeveške astronomije. Bili smo nemalo presenečeni nad takratnim znanjem, saj so nam ta oddaljeni čas v šolah prikazali precej izkrivljeno (pravljice o ravni Zemlji, itn, le zakaj?). Hvala tudi vsem menihom, nunam, knjižničarjem, ki so skozi stoletja skrbeli za te zaklade človeškega uma in misli.
    Še misel ene izmed udeleženk: "Tudi sama sem še danes vsa prevzeta nad obiskom v Kostanjevici. Z drhtečo roko in pritajenim dihom sem držala v roki te bisere, ki jih hrani knjižnica. Rada bi se vam še enkrat zahvalila za to darilo."








    Foto (zgornja slika): Marko Skobrne.



























    Vesel sem, da smo se res v velikem številu udeležili ogleda samostana Kostanjevica, izjemnih knjig, ... Noben ni pričakoval take udeležbe, zato je celo zmanjkalo prostora v avtobusu (lani je bilo obratno). Zagato je požrtvovalno razrešil g. Marko Skoberne, ki je, še z dvema sopotnikoma, pot opravil z osebnim avtomobilom. Na poti domov smo se ustavili še pri vinogradniku FURLAN BRANKOTU, Zavino 33 (Zavino 5295 Branik, Tel.: 05/305 71 01, GSM: 041 728 587 e-naslov: branko@fulran.or), ki prideluje odlična vina, tudi iz skoraj že izumrlih sort (zelen, pinela, vitovsko garganijo, ...). Kmetija Furlan je prepoznavna blagovna znamka za odlična vina. Gospodar Branko skrbno obdeluje vinograde na sončnih pobočjih v okolici Zavina in z veliko znanja doneguje odlično vipavsko kapljico.



  • Strokovna ekskurzija v London
    - 28. - 30. maj 2010 


    Kam na ekskurzijo?
Bilo več različnih idej, da odpotujemo v München, na Dunaj -
Maks Fabiani, rojen v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, je na 
Dunaju izdelal izjemno lično zvzdarno [Urania], ... 

Kako se je končalo (zakaj ne bi obiskali dežele Hooka, Newtona,
Kraljeve druzbe - član Janez Vajkard Valvasor, dežele naše 
zveste "sošolke", slušateljice g. Margaret Davis ... )?
Sledi nekaj korakov (dopisovanja), ki so pripeljali do res 
odlične ekskurzije - hvala ti Margaret.

a)
2. marec 2010, prošnja ...
Spostovana g. Margaret,
...
Pa se nekaj besed v razmislek,
- zmeraj se pojavi dilema, kam na ekskurzijo,
- sli samo po Sloveniji, v Nemcijo, itn,
- kaj ce bi sli se kdaj v London in bi si ogledali
  recimo Greenwichski observatorij, Newtonovo in Hookovo
  zapuscino, Kraljevo druzbo, ... vi zagotovo veste, kaj vse nudi
  London z okolico naravoslovcu, astronomu ...
Anglija (vasa domovina) je dala ogromno v zakladnico
svetovnega znanja, le da Slovenci ta svet
nekoliko slabse poznamo - skoda.
Kaj mislite, ce bi se odpravili do Londona,
recimo za tri dni (nizkocenovni letalski prevoznik, 2x spanje, itn) 
- a bi bili to preveliki stroski za naso skupino ...?
 
Lep pozdrav in srecno, Zorko

b)
- na predavanjih je bila pobuda za Anglijo
  sprejeta.

c)
30. marec 2010
Dragi g. Zorko.
Opravičujem se za zamudo - v zadnih dneh sem imela zelo poln program in bila malo časa doma. Gotovo bi bilo zelo zanimivo obiskati Greenwich Observatory/Planetarium/National Maritime Museum!
Danes zvečer sem začela iskati podatke za izlet v London.
Polet: easyJet Lj - London Stansted
Recimo tor. ali sre. 25.ali 26. 5. 2010:  33.99 EUR  Čas: 19.10 - 20.25
Toda je polet nazaj veliko dražji:  čet.27.5. - 190.21 EUR!   petek 28.5. - 134.21. Čas: 15.35 - 18.40
Druga možnost: v London pon. 24. 5. 42.99 EUR, iz Londona sre. 26. 5. 84.21 EUR.
Poleti z Ryanairom so cenejši, vendar bi morali v Celovec ali Trst.
Npr: Klagenfurt - Stansted, tor. 25. 5. 15.99 EUR, čas: 16.50 - 17.50 in nazaj čet. 27. 5. 11.99 EUR, čas 13.30 - 16.25
Ali Trst - Stansted, tor. 25. 5. 18.99 EUR, čas 15.00 - 16. 10 in nazaj čet. 27. 5. 26.99 EUR, ćas 11.35 - 14. 35.
Morda bi lahko šli v London z easyJetom in nazaj z Ryanairom v Celovec?
Hoteli v bližini: od 75 - 90 GBP za sobo na dan.
Imam nečaka, ki živi v Londonu in dobro ve za turistične možnosti. Ko bom vedela nekaj več (v sredo), mu bom pisala.
Lep pozdrav, Margaret

d)
Spostovana g. Margaret,
 
res hvala za vas trud, ze iz poslanega se bo dalo
skombinirati ugodno pot v London. Veseli me,
da se tudi vam zdi ekskurzija v London
primerna - verjamem, da nam bo uspelo.
Tudi vecina slusateljev je za obisk Londona.
----- 
Sva v povezavi,
lep pozdrav, Zorko

d)
Naši slušatelji, predvsem France Pavlovič, so
na koncu izbrskali zelo ugodno ponudbo, direktno
iz Brnika (letališča Jožeta Pučnika) v London z ADRIO.

--------------------------------------------------------

    Načrt obiska Londona (levji delež je ležal na g. Margaret)

    Petek 28. 5. 2010 – Brnik - odhod: 7:25 (JP 450), Gatwick – prihod: 8:45 Letališče Gatwick: kupimo »Oystercard« (2 GBP) za vsa potovanja po centralnem Londonu. Za vsak dan plačujemo še 5,60 GBP (tj. travelcard). Gatwick – Victoria (žel . postaja): posebej je treba kupiti povratno vozovnico – Gatwick Express 28,70 GBP ali Southern Railways 23,60 GBP. Vožnja traja ok. 35 min. Victoria – Bayswater (Circle line U, ok. 35 min), in peš do hotela. Potrebna ureditev.

    Obisk Kraljevske družbe (Royal Society ) – brezplačno. (Central in Jubilee lines U, Queensway – Green Park), peš do Carlton House Terrace. Letos praznuje RS 350. obletnico. Knjižnica in arhiv sta zaprta za obnovo, videli pa bomo razstavo »RS and the 20th century«. Poleg I. Newtona, R. Hookea itn., je postal član RS leta 1687 Valvasor.

    Obisk Britanskega muzeja – brezplačno. (Picadilly line U Green Park – Russell Square). Ob petkih je muzej odprt do večera. Videli bomo najbolj imenitne predmete (ki so priporočeni za enourni obisk, mogoče malo več), potem galerijo Razsvetljenstva (Enlightenment Gallery).

    sob. 29. 5. 2010 Obisk Greenwicha Potovanje: Central in Jubilee lines U Queensway – Canary Wharf, železnica DLR Canary Wharf – Island Gardens (za lep razgled čez reko Temzo na Greenwich) ali še naprej do južne postaje Cutty Sark (možno je hoditi po tunelu pod reko do postaje Cutty Sark).

    Greenwich Park (bivši kraljevski park, v katerem je več zgodovinskih stavb. Dopoldne je priporočljivo obiskati Greenwich Royal Observatory - brezplačno. Ob 13:00 je padec »timeballa«. Popoldne: Planetarij Peter Harrison in drugi objekti (National Maritime Museum, Royal Naval College, Queen's House – vse brezplačno razen prireditev v planetariju). Tudi znana stara gostilna Trafalgar Tavern.

    Potovanje nazaj: po ladji Thames clipper Greenwich – Westminster (7 GBP če ni drugače pokrito) ; tako vidimo (brez hoje!) veliko znamenitosti. Circle line U Westminster – Bayswater.

    ned. 30. 5. 2010 Obisk muzeja znanosti, itn. Mogoče? Hyde Park – Household cavalry odhaja za »changing of the guard« ok. 9:30/10:00) Obisk Muzeja znanosti (Science Museum) - brezplačno. (Circle line U Bayswater – South Kensington). Znanimivosti: razstava: »Cosmos and culture - how astronomy has shaped our world« galerija »Exploring space« kino IMAX 3D – filma »Hubble 3D«, »Fly me to the moon – Apollo 11 mission« (en film stane 8,00 GBP, drugi film za polovično ceno) simulator »Force Field« (za potovanje v vesolje) – 5,00 GBP, ali 11,00 GBP za film plus simulator.

    Druge možnosti: Trafalgar Square in okolica, National Portrait Gallery; London Eye (10,00 GBP), itd. Op: Vsi muzeji so odprti 10:00 – 18:00. U = Underground, podzemna železnica.

    UTRINKI IZ POTI

    Nismo bili ravno "kraljeva družba", bili smo pa imenitna družba.

    Petek 28. 5. 2010 - Brnik - odhod: 7:25 (JP 450), Gatwick - prihod: 8:45

    Zbiranje na letališču pred poletom iz Slovenije - krasno jutro.

    Čez Alpe v nebo, Slovenija - Anglija.

    Zakonca Šketelj sta takoj opazila da ADRIA ponuja v reklamni knjižici tudi izjemno bogate astronomske vsebine pod naslovom "Svetloba drugih dni" in tudi intervju s Sunito L. Williams - po mami Slovensko, po očetu Indijko, po pripadnosti pa Američanko, ki ceni svoje korenine. Revijo lista Marko Skobrne. Na sliki je znamenita planetarna meglica M1 "na poletu" iz Ljubljane v London. Revija je bila kot naročena za našo pot.



    Angleško podeželje - zelena, rahlo valovita pokrajina in na nebu obvezni oblaki.

    G. Margaret nas toplo, prisrčno pozdravi v svoji domovini - pot iz letališča do Londona. Ravno prebira iz an. časopisa, da bodo v "breztežnost" ponesli košček drevesa (jablane), ki je Newtona navdahnil k razlagi teorije gravitacije (težnosti), ob raziskovanju fenomena padanja jabolka iz jablane. Torej simbolično - teža v "breztežnosti". V resnici prave breztežnosti ni, ta občutek dobimo zaradi sistemske (t.i. centrifugalne) sile, ki je posledica kroženja okrog Zemlje in je nasprotno enaka teži. Teža nam sploh omogoča kroženje satelitov, itn, okrog Zemlje.
















    28. maj 2010
    Obisk Kraljevske družbe (    Royal Society ), peš do Carlton House Terrace. Letos RS praznuje 350. obletnico. Knjižnica in arhiv sta zaprta zaradi obnove, videli smo razstavo »RS and the 20th century«. Poleg I. Newtona, R. Hookea itn., je postal član RS leta 1687 tudi Janez Vajkard Valvasor.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')

    Kraljeva družba
    Iz Wiki
    Skoči na: navigacija, iskanje
    Poslopja Kraljeve družbe v Londonu.

    Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo (angleško Royal Society) iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja. Ustanovili so jo leta 1660, leta 1783 pa se je združila z Kraljevo družbo v Edinburgu. Kraljeva irska akademija, ustanovljena leta 1782 je tudi tesno povezana s Kraljevo družbo. Člane Kraljeve družbe označujejo s kratico F.R.S. (Fellow of the Royal Society).
    Vse tri družbe se ukvarjajo predvsem z matematičnimi in naravoslovnimi znanostmi in področji. Obstaja tudi več drugih kraljevih družb, ki podpirajo druga področja znanosti.
    Čeprav je Kraljeva družba prostovoljno društvo, velja za narodno akademijo znanosti Združenega kraljestva. Je članska organizacija Znanstvenega sveta.

    "Burlington House", tukaj je delovala Kraljeva družba med leti 1873 in 1967.

    Članstvo
    Član lahko postane državljan katere od držav Skupnosti narodov in Republike Irske, sicer morajo biti izvoljeni kot tuji člani. Družba pozna še dve dodatni kategoriji članstva, »kraljeve člane« (za člane, ki pripadajo britanski kraljevi družini) in »častne člane«. Člani so upravičeni do uporabe naziva FRS (kratica za Fellow of the Royal Society) za imenom, tuji člani pa ForMemRS. Na leto lahko izvolijo največ 44 članov, šest tujih in enega častega člana. Članstvo je priznano po celem svetu kot eno od najprestižnejših položajev v znanosti.

    Med ustanovnimi člani družbe je bilo veliko znamenitih znanstvenikov, oziroma so skozi zgodovino postali njeni člani. V najzgodnejši skupini (»original fellow«) so bili Robert Boyle, John Evelyn, sir Francis Fane, Nicasius Le Febure, sir John Finch, John Gauden, Francis Glisson, Theodore Haak, William Hammond, sir Robert Harley, Christopher Hatton, sir James Hayes, Nathaniel Henshaw, Thomas Henshaw, William Hoare, William Holder, Robert Hooke, sir John Hoskins, Charles Howard, sir Andrew King, Christopher Merrett, Edward Montagu, sir Anthony Morgan, sir William Petty, John Wallis, John Wilkins, Thomas Willis in sir Christopher Wren. Sir Isaac Newton jim je prikazal svojo teorijo o optiki in je kasneje postal njen predsednik.
    Predsedniki

    Žezlo Kraljeve družbe
    Seznam izbranih predsednikov:

    * lord William Brouncker (1662-1667) - prvi predsednik
    * sir Christopher Wren (1680-1682)
    * Samuel Pepys (1684-1686)
    * sir Isaac Newton (1703-1727)
    * sir Joseph Banks (1778-1820)
    * sir Joseph Dalton Hooker (1873-1878)
    * Thomas Henry Huxley (1883-1885)
    * sir George Gabriel Stokes (1885-1890)
    * sir William Thomson (lord Kelvin) (1890-1895)
    * Ernest Rutherford (lord Nelson) (1925-1930)
    Tuji člani
    Od tujcev so kot člani najbolj znani:

    * Aleksej Aleksejevič Abrikosov (10. maj 2001),
    * Friedrich Wilhelm Bessel (9. junij 1825),
    * Ruđer Josip Bošković (15. januar 1761),
    * Albert Einstein (5. maj 1921),
    * Daniel Gabriel Fahrenheit (7. maj 1724),
    * Benjamin Franklin (29. maj 1756) (»fellow«),
    * Murray Gell-Mann (20. april 1978),
    * Christiaan Huygens (20. junij 1663) (»original fellow«),
    * Donald Ervin Knuth (15. maj 2003),
    * Pierre-Louis Moreau de Maupertuis (27. junij 1728)
    * Janez Vajkard Valvasor (14. december 1687) in mnogi drugi.

    Izbrana bibliografija

    * Sylva, John Evelyn, 1664,
    * Micrographia, Robert Hooke, 1665,
    * Philosophical Transactions of the Royal Society, najstarejša znanstvena revija, ki neprekinjeno izhaja.

    Časovni pregled (nepopoln)

    * 1660. - neuradni sestanki,
    * 1660 28. november - ustanovitev,
    * 1661 - ime se prvič pojavi v tisku, knjižnica predstavi svojo prvo knjigo,
    * 1662 - Kraljeva ustanovna listina dovoli družbi objavljati,
    * 1663 - druga Kraljeva ustanovna listina,
    * 1665 - prva izdaja Philosophical Transactions,
    * 1666 - zaradi požara v Londonu se družba preseli v Arundel House,
    * 1710 - družba si pridobi lastno domovanje v Crane Courtu.


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Podpisi znamenitih članov Kraljeve družbe.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Newtonov rokopis in tisk (spodaj) njegove znamenite knjige - Matematična načela filozofije naravoslovja (Philosophiae naturalis principia mathematica) (leto 1687).


    Sir Isaac Newton [ajzak njúton], PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija. Glej tudi - Isaac Newton in njegovo delo

    F = Gm1m2/r2


    G je gravitacijska konstanta ( G » 6.67428(67)×10-11 m3/(kg·s2) ).



    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Potopis enega izmed Cookovih potovanj. James Cook - pomorščak, kapitan (7. november [ali 27 oktober] 1728 – 14. februar 1779).


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Opis podobe Hookea namesto slike - zakaj?
    "He was always very pale and lean ... with a meagre Aspect, his Eyes grey and full, with a sharp ingenious Look whilst younger; his Nose but thin, of a moderate height and length; his Mouth meanly wide, and his upper Lip thin; his Chin sharp and Forehead large.""
    - Richard Waller, friend of Robert Hooke
    ---------------------------------------
    "Vedno je bil zelo bled in suh ... skromnega videza, njegove oči so bile sive in izbuljene, a z ostrim bistrim pogledom, dokler je bil še mlajši, njegov nos je bil tanek, z zmerno višino in dolžino; usta "grozno" široka in zgornja ustnica tanka; imel je ostro brado in veliko, široko čelo. "
    - Richard Waller, prijatelj Roberta Hookea
    ---------------------------------------
    Vsebina napisa pod neobstoječo podobo velikega Roberta Hookea.

    Ali je zgoraj na sliki portret R. Hookea?
    Odgovor je NE! To je kemik Jan Baptist van Helmont.
    Avtorica (Lisa Jardine) zadnje biografije o Hookeu je trdila, da bi to lahko bil Hooke, vendar se je izkazalo, da je to portret kemika Jan Baptist van Helmonta ( http://en.wikipedia.org/wiki/Van_Helmont). Vendar pa se zgornji portret zmeraj znova pojavlja na spletnih straneh kot portret Hookea, a temu NI TAKO in to zagotovo ni Hooke!

    Zelo zanimiv članek, na temo znamenitih žena in mož ter njihovih "izgubljenih" portretov, sta mi poslala Rupert, oziroma Margaret iz časopisa The Guardian - http://www.guardian.co.uk/culture/2010/jun/19/close-examination-national-gallery-lisa-jardine - najbolj aktualni del je na koncu. Odlomki iz članka - Mistaken identities (Napačne identitete) - avtorica Lisa Jardine:
    "Leta 2002 sem dokončala biografijo znanstvenika, polihistorja Roberta Hookea - tesnega prijatelja Christopherja Wrena. Notorično, noben Hookeov portret ni preživel - domnevno zato, ker ga je Sir Isaac Newton, predsednik Kraljeve družbe ob Hookeovi smrti leta 1703, tako močno sovražil, da je edina obstoječa portreta - priče, da sta portreta visela v njegovih prostorih, so bili njegovi sodobniki - dal uničiti.
    Vedno se mi je zdelo, da sta portreta bila nekam založena (začasno izgubljena) in ne uničena. Torej, ko sem si v Prirodoslovnem muzeju ogledala manj znan portret poznega 17. stoletja, ki je ustrezal izgledu Hookea v srednjih letih, je to pri priči vzbudilo mojo pozornost. Portret z napisom "John Ray" (po izgledu) očitno ni bil od tega botanika, sicer sodobnika Hookea. [...] Podjetje Mercers je doniralo sredstva, za čiščenje slik, ki je pokazalo, da je napis "John Ray" bil res naknadno dodan; več podatkov v Hookeovem dnevniku me je prepričalo, da je bil na pravem mestu ob pravem času in verjetno je bil on portretiranec na neznani sliki. [...] Na novo očiščena slika je bil predstavljena kot del razstave ob obletnici Hookoeove smrti v Oxfordskem Muzeju zgodovine znanosti in anketa obiskovalcev je pokazala, da dve tretjini tistih, ki so glasovali, ocenjujejo portret kot Hookeov. [...] Skoraj celo leto sem "obstreljevala" okolico, kolege s fotografijami portreta, iskala sem potrditev mojega "odkritja". Kolikor vem, so bili vsi prepričani v istovetnost. Eden od strokovnjakov za Hookea je še poudaril, da so velike podobnosti med mojim portretom in fotografijami živečih sorodnikov. Drugi strokovnjaki so še dodatno poudarili istivetnost potez. Uporabila sem portret kot naslovnico za Hookeov življenjepis, čeprav sem v uvodu opozorila, da obstaja vedno možnost, da bo kdo lahko dokazal, da je to napaka. Dve leti kasneje je nekdo storil prav to. Ameriški zgodovinar znanosti, je ugotovil, da je mož na sliki Jan Baptist van Helmont, flamski alkimist (kemik) iz 17. stoletja in sicer na podlagi podobnosti gravure znanstvenika Van Helmonta na naslovni strani poshumno zbranih del. [...] Javno sem priznala, da je bila javnost zavedena in to zradi mojega entuziazma. Kakorkoli že, neprijetno mi je, saj moram hitro obvestiti Googleovo omrežje, da je objavljena slika v resnici podoba Van Helmonta - a še vedno pogosto uporabljena, na številnih spletnih straneh, kot portret Roberta Hookea. A tudi kar nekaj raziskovalcev ve, da je bila moja identifikacija napačna. Bojim se, da nekateri menijo, da ne glede, kako velika je bila moja napaka, sem sedaj jaz odgovorna, da ustavim nadaljnje kroženje napačno identificiranega portreta po spletu."
    Konec citatov. No tudi sam sem naredil enako napako (na tej strani), a me je gospod Rupert Baker (Library Manager - Royal Society) na to opozoril. Teh napak je na spletu ogromno, tudi na "slovenski" wikipediji je še zmeraj portret, ki ne pripada Hookeu.

    V bistvu Hookea lahko štejemo, skupaj s Keplerjem, za enega izmed očetov gravitacijskega zakona, čeprav ga danes pripisujemo zgolj Newtonu.
    Odlomki iz knjige: Fiziki 3 (strani 46,47)
    Leta 1679 je Hooke postal tajnik Kraljeve družbe. Tedaj je Newtonu poslal prijazno pismo, v katerem ga je prosil za kak znanstveni prispevek za družbo. V odgovoru je Newton zapisal, da ga znanost ne zanima več. Na Hookovo vprašanje o tem, kako bi padal kamen, ki bi ga na zemeljskem površju spustili s stolpa, je odgovoril, da bi padal po spirali. Hooke je v naslednjem pismu izrazil domnevo, da bi kamen padal po elipsi, če bi se lahko gibal skozi Zemljo. To je najbrž Newtona zopet vznejevoljilo. Leta 1680 mu je Hooke pisal, da privlačna sila Sonca pojema obratno sorazmerno s kvadratom razdalje. Na naslednje Hookovo pismo Newton ni več odgovoril. Lahko si mislimo, kako je Hooka pogrelo, ko je šest let pozneje zvedel, da je Newtonu uspelo rešiti nalogo, ki je sam ni zmogel, ne da bi omenil njegove začetne zasluge. Newton je uporabil svoje obsežno matematično znanje in oblikoval osnovne zakone za gibanje. Brez njih naloge o gibanju planeta ni bilo mogoče rešiti. Halley, ki je zaradi suše v blagajni Kraljeve družbe prevzel izdajo Newtonove knjige, je moral posredovati, ko je Hooke zahteval, naj Newton v knjigi omeni njegovo delo. Navsezadnje Inu je uspelo prepričati Newtona, da je vključil v Principe kratko in suho pripombo, da so se z gibanjem planetov ukvarjali Halley, Wren in Hooke. Celo Newtonovi oboževalci obsojajo tako ravnanje.
    Zanimivi so tudi odlomki iz pisem, ki sta si jih izmenjala Hooke in Newton. Hooke je na začetku leta 1676 pisal "mojemu nadvse cenjenemu prijatelju gospodu Isaacu Newtonu: Gospod, med branjem Vašega pisma prejšnji teden na sestanku Kraljeve družbe sem pomislil, da ste bili tako ali drugače o meni slabo poučeni, toliko bolj, ker sem že bil žrtev podobnih podlih obtožb. [...] nikakor ne odobravam sporov, bojev in javnih prepirov in [...] sem v to vojno vpleten nehote. Pa tudi moj duh željno išče in prav rad sprejme vso resnico, ki jo odkrijejo, čeprav je v nasprotju z znanjem in prepričanjem, ki sem ga dotlej zagovarjal, in ga spodbija. [...]" Newtonov odgovor se je glasil: "Gospod, ko sem prebral Vaše pismo, sta me očarali Vaša odkritosrčnost in iskrenost in mislim, da ste ravnali, kot se spodobi za pravega filozofskega duha. Ničesar se v filozofiji ne bojim bolj od znanstvenih sporov, predvsem v tisku. Zato z veseljem privolim v Vaš predlog, da si dopisujeva osebno. Tisto, pri čemer pomagajo drugi, le redko navdihuje zgolj želja po resnici, oselmi prijateljski stiki pa so bolj izvir razprave kot spora in upam, da bo tako Ined nama [...]. " V nadaljevanju je Newton dal Hooku zasluženo priznanje: "Tudi sami ste na tem področju na več načinov veliko prispevali, posehno s tem, da ste začeli filozofsko razpravo o barvah tankih plasti. Ce sem videl dlje, je bilo to zato, ker sem stal na ramenih velikanov. Ne dvomim, da ste poleg objavljenih poskusov naredili razne druge zelo pomembne poskuse in da se nekateri od teh zelo verjetno ujemajo z nekaterimi iz mojih zadnjih člankov. Vsaj za dva vem, da ste ju naredili: barvni kolobarji se raztegnejo, če opazujemo s strani, in ob stiku dveh izbočenih leč in na vrhu vodnega Inehurčka nastane temna pega. Najbrž je še več takih poskusov, da jih saIn nisem naredil." Kljub lepim besedam pa je Newton z izdajo svoje Optike počakal, da je Hooke umrl in mu ni bilo treba omeniti njegovih zaslug.

    Iz WIKI
    Robert Hooke [robert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
    Življenje in delo

    Leta 1653 si je Hooke zagotovil mesto na Univerzi v Oxfordu. Tam je bil na začetku od leta 1657 Boylov pomočnik in je zanj izdelal zračno razredčevalko. Poznamo ga predvsem po zakonu o sorazmernosti med podaljškom prožnega telesa in natezno silo (Hookov zakon 1660). Ukvarjal se je tudi s podrobnim opazovanjem z mikroskopom in delal poskuse s svetlobo. Lotil se je marsikaterega pojava in izrazil o njem domneve, a jih ni podrobneje preizkusil in dalje razvil. Pozneje, ko so se tega lotili drugi, pa je začel terjati prvenstvo zase. Leta 1662 so ga izvolili za skrbnika poskusov na novo ustanovljeni Kraljevi družbi in je za poskuse na srečanjih družbe skrbel do leta 1677. Leto kasneje 1663 pa so ga izvolili za rednega člana družbe.
    Hooke je leta 1665 objavil knjigo z naslovom Micrographia, ki je vsebovala številna opazovanja z mikroskopom in daljnogledom in veliko izvirnih raziskav iz biologije. Prvi je opazoval rastlinske celice. Istega leta so ga imenovali za profesorja geometrije na Greshamovemu kolidžu.
    Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomočnik pri obnovi Londona po velikem požaru. Pomagal je tudi pri gradnji Kraljevega observatorija Greenwich in Bethlehemski bolnici v Bedlamu.
    V letu 1674 je odkril, da se zvezda Draconis nahaja 23" severneje v juliju kot v oktobru zaradi letne aberacije. Okoli leta 1665 je neodvisno od Cassinija opazoval Jupitrovo Veliko rdečo pego. Sestavil je prvi daljnogled Gregoryjevega tipa, ki ga Gregory še ni mogel izdelati, in ga predstavil Kraljevi družbi. Odkril je prvo dvojno zvezdo.
    Hooke in Newton
    »Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.« —Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.
    Hooke je leta 1672 kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Leta 1684 Newton ni priznal Hookovih zaslug, prispevkov k njegovi knjigi Načela. Nenaklonjenost obeh fizikov je trajala do Hookove smrti.
    Hooke je pokopan v cerkvi sv. Helene.


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Prijazna knjižničarka g. Joanna Corden (levo) je posebej za nas pripravila odlomke, strani iz knjig, zapisov, ki so pripeljale znamenitega Valvasorja v 'Kraljevo družbo' in na nek način tudi v "naš čas" (za nas) - pripravila je njegove razprave (njegov originalen rokopis izpred stoletij), skice presihajočega Cerkniškega jezera in zapisnik sprejema v Kraljevo družbo - slike spodaj.
    Desno na sliki je gospod Rupert Baker (Library Manager - Royal Society). Za vse nas je ta obisk pomenil nekaj posebnega. Hkrati sem povprašal g. Ruperta Bakerja o srednjeveških učbenikih astronomije. Posebej me je zanimal Johannes de Bosco Sacro ali Sacrobosco (John iz Holywooda, c. 1195 - c. 1256 leto gospodovo). Angleški učenjak, astronom (študiral na Oxfordu), poučeval je na univerzi v Parizu, 1230 napiše srednjeveški astronomski učbenik "Traktata de Sphaera« (v veljavi kar 400 let). Enega izmed ponatisov iz l. 1561 - in baje tudi prve astronomske inkunabule sploh ("Traktata de Sphaera« iz leta 1488, še po drugi vojni je bila knjiga, inkunabule, v knjižnici - dokaz - takrat je bila knjiga tudi katalogizirana) - hranijo tudi v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici (knjižnico smo obiskali 12. maja 2010, res zanimiva povezava, naklučje?). Gospod Rupert je kot iz topa ustrelil, ja seveda hranimo knjigo "Traktata de Sphaera«, srednjeveški astronomski univerzitetni učbenik znamenitega pisca, učenjaka, Sacrobosca. To je bila končna potrditev vrednosti knjige - kaj imamo v Sloveniji, a je očem in zavesti Slovencev skrito - zakaj? Če bi prej irazili željo po ogledu knjige, bi nam jo pokazali (večino knjig imajo, zaradi priprave razstave ob 350 letnici RS, še v depojih) - a že ta informacija je bila za nas velikega pomena - dovolj.
    http://royalsociety.org/Group-tours-and-talks/

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Iz WIKI:
    Sir John Frederick William Herschel, angleški astronom, matematik in kemik, * 7. marec 1792, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija, † 11. maj 1871, Collingwood pri Hawkhurstu, Kent, Anglija.


    Življenje in delo
    John je bil edini sin Williama Herschla. Študiral je na Kolidžih Eton v Windsorju in St.John's v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1813. Med študijem je postal Babbageov in Peacockov prijatelj. Leta 1816 se je začel ukvarjati z astronomijo. Izdelal je zrcalni daljnogled s premerom zrcala 457 mm (18 palcev) in goriščno razdaljo 5,4864 m (20 čevljev).
    Nadaljeval je očetovo delo o dvojnih zvezdah in zvezdnih gručah. Med letoma 1921 in 1823 je s Southom pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta 1826 Kraljeva astronomska družba (RAS) podelila Zlato medaljo, Francoski inštitut pa leto poprej 1825 Lalandovo medaljo.
    Za njegove matematične prispevke v znanstveni reviji Philosophical Transactions Kraljeve družbe mu je Družba leta 1821 podelila Copleyjevo medaljo .
    V viteški red je bil povzdignjen leta 1831.
    Leta 1833 je odpotoval v Južno Afriko, da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta 1838 se je vrnil v Anglijo in leta 1847 izdal delo Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade (Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyjevo medaljo.
    V astronomijo je uvedel uporabo julijanskega dneva in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi fotografskih postopkov. Leta 1842 je odkril cianotipijo. V letu 1852 je poimenoval do tedaj znane štiri Uranove naravne satelite.
    Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je, da spojina natrijevega tiosulfata fiksira srebrov natrijev klorid. Herschlov daljnogled na Rtu dobre nade iz leta 1834
    Herschel je leta 1864 izdal katalog (popis) 6245 meglic in zvezdnih kopic (Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic, okrajšava GC (General Catalogue of Nebulae and Clusters of Stars)).
    Druga njegova dela so: Izvlečki iz astronomije (Outlines of Astronomy) (1864); Meteorologija (Meteorology) (1870); Fizična geografija (Physical Geography) (1871); Splošni katalog 10.300 večkratnih in dvojnih zvezd (General Catalogue of 10,300 Multiple and Double Stars) (izdano po smrti).
    Priznanja
    Nagrade
    Kraljeva astronomska družba mu je leta 1826 in 1836 podelila Zlati medalji.
    Poimenovanja
    Po njem se imenuje krater J. Herschel na Luni.

    Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
    Življenje in delo
    Herschel se je rodil kot Friedrich (Friedrich) Wilhelm kot drugi sin v družini revnega oboista v Hanovrski vojaški godbi. Mali William se je že od mladih nog učil igrati na violino in oboo, oče Isaac pa je vzpodbujal tudi njegovo veselje do astronomije.
    Leta 1753 se je pridružil očetu v vojaškem orkestru, kjer je igral do leta 1757. Po porazu nemške vojske pri Hastenbecku je oče postal vojni ujetnik, dva sinova William in Jakob pa sta leta 1756 odšla v Anglijo in od leta 1757 tam tudi ostala. Po vrsti manjših, priložnostnih zaposlitev je leta 1766 postal organist v cerkvi v Bathu, Somerset.
    V Angliji se je začel resno zanimati za astronomijo. Leta 1773 je začel izdelovati prve refraktorje iz kupljenih leč. Najdaljši je imel goriščno razdaljo 9 m. Septembra 1773 je opazoval skozi zrcalni daljnogled Gregoryjevega tipa, ki je bil mnogo bolj priročen od dolgih refraktorjev. Navdušil se je nad njim in se odločil, da si ga tudi sam izdela. Kupil je vse potrebno orodje in nekaj na pol zbrušenih zrcal in se lotil dela. Prvi daljnogled, ki je bil zrcalni daljnogled Gregoryjevega tipa, mu ni uspel, toda drugi, zrcalni daljnogled Newtonovega tipa je imel odlično optiko. Z daljnogledom je opazoval Saturnove kolobarje in Orionovo meglico in njegovo navdušenje nad astronomijo je naraslo.
    Vsa družina je leta 1774 sodelovala pri izgradnji zrcalnih daljnogledov Newtonovega tipa s premerom zrcal 110 mm in 230 mm z goriščnima razdaljama 2 m in 3 m. Williamu sta se med tem v Angliji pridružila sestra Caroline in mlajši brat Alex.
    Herschel se je sistematično lotil opazovanja zvezd z namenom, da bi odkril takšno navidezno dvozvezdje, pri katerem bi bila ena zvezda zelo blizu Zemlje, druga pa mnogo bolj oddaljena. Na ta način bi lahko izmeril paralakso in s tem oddaljenost bližnje zvezde. Dvozvezdje je iskal zato, da bi lahko navidezno gibanje bližnje zvezde primerjal z mirujočo, bolj oddaljeno zvezdo.
    Naprej je gradil zrcalne daljnoglede, v 15 letih je izbrusil okoli 400 zrcal raznih velikosti. Največji zrcalni daljnogled je imel premer zrcala 1220 mm in žariščno razdaljo 11,89 m. Ker je ponoči in podnevi tako neutrudno delal ni bilo nikomur jasno kdaj sploh spi. Sir Frederick William Herschel
    Leta 1779 je prvič opazil e1 in e2 Lire, slavno dvojno-dvojno zvezdo z navideznima sijema 5,0m/6,1m in 5,2m/5,5m, ki leži manj kot dve stopinji severovzhodno od Vege.
    Marca 1781 je pri svojih sistematičnih opazovanjih prišel do ozvezdja Dvojčkov. 13. marca je v zornem polju daljnogleda v bližini zvezde ? Bika opazil telo, ki je za razliko od točkastih okoliških zvezd imelo razločno viden majhen disk. Telo se je navidezno premikalo med zvezdami in naslednjo noč je izmeril, da je spremenilo svojo lego za ločno minuto, kar je bilo dovolj za sklep, da je to član našega Osončja. Njegovo prvo mnenje je bilo, da je odkril nov komet in o svojem odkritju je napisal pismo tedanjemu angleškemu kraljevemu astronomu Maskelaynu in Hornsbyju, ki je bil profesor astronomije v Oxfordu. 26. aprila je na Kraljevo družbo naslovil poročilo Poročilo o kometu (Account of a comet). Kmalu se je pokazalo, kako odlično optiko ima Herschlov daljnogled. Hornsby novoodkritega telesa sploh ni videl s svojim daljnogledom, Maskelayne pa ga je opazil, ni pa mogel izmeriti njegovega navideznega gibanja med zvezdami. Zvezde v njegovem daljnogledu na Kraljevem observatoriju Greenwich so bile namreč tako šibke in razmazane, da jih je lahko opazoval le v popolnoma zatemnjenem okularju. Takoj ko je osvetlil nitni križ, da bi lahko meril premik telesa, zvezd ni bilo več videti. Nadaljnje meritve so pokazale, da ne gre za komet, temveč za nov planet, ki je skoraj dvakrat bolj oddaljen od Sonca kot Saturn in potrebuje kar 84 let za en obhod okoli Sonca. Takoj ko sta bila znana obhodna doba in razdalja od Sonca, so lahko izračunali, da je 5 ločnih sekund velik planet v resnici velikan, tretji po velikosti v našem Osončju. Tako je odkril v ozvezdju Dvojčkov Uran, ki je dobil ime po Saturnovem očetu.
    Nadaljevanje zgodbe je kot v pravljici. Povabili so ga v London, da bi svoj daljnogled pokazal kraljevim astronomom in vsi so se strinjali, da je mnogo boljši od tistega, ki je bil postavljen v Greenwichu. Lepote nočnega neba je razkazal tudi kralju Juriju III., za katerega je kasneje izjavil »... da ima ostro oko in da je zelo užival ob opazovanjih.« Preko vplivnih prijateljev je prosil kralja, naj podpre njegova astronomska opazovanja. Prošnji so ugodili in ga leta 1782 imenovali za kraljevega astronoma (king's astronomer) z letno plačo 200 funtov. To je bilo sicer le pol toliko, kot je zaslužil v Bathu, a je službo sprejel in se preselil v London, saj se je lahko mirno posvetil opazovanju in izdelovanju večjih daljnogledov. Njegova dolžnost je bila edino ta, da je moral dovoliti članom kraljeve družine opazovati skozi njegove daljnoglede, kadar se jim je zahotelo. Z družino se je tega leta preselil v Datchet v Berkshiru. Leta 1785 se je zaradi vlažnih razmer preselil v Clay Hall v Old Windsor. Leto kasneje, 1786 so se preselili v znamenito Windsor Road v Sloughu. Hiša, sedaj imenovana, Observatory house ne stoji več. Herschlov velikanski daljnogled iz leta 1785
    Iz opazovanj velikega števila zvezd je leta 1783 nakazal obliko Galaksije in iz oblike ozvezdja Herkul potrdil gibanje Osončja v smeri proti Herkulu. Tega leta je objavil delo O gibanju Sonca in Osončja.
    Leta 1784 je objavil delo o naravi Marsovih polarnih kapah.
    Naravoslovec, geolog in aktivni pobudnik letenja z baloni Barthelemy Faujas de Saint-Fond (1741-1819) je leta 1784 obiskal Herschla. Njegov dnevnik nam nazorno prikazuje, kakšna sta bila Herschel in njegova sestra, obenem pa nam opisuje tudi vtise francoskega turista o Londonu 5 let pred francosko revolucijo:
    »V petek, 13. avgusta (1784), sem skorajda vse dopoldne vpisoval in urejeval naravoslovne predmete, ki sem jih dobil v dar. Ob enih sem se v družbi grofa Andreanija in gospoda Thorntona s kočijo odpeljal v Kraljevo zvezdarno, ki je osem milj od našega domovanja, saj je ta na Howard Street, in to je stalo 19 funtov. V zvezdarni smo srečali večino članov Kraljeve družbe, ki so jo obiskali na kraljevo zahtevo, saj zvezdoslovje v Londonu zelo častijo, predvsem zaradi plovbe. Ta zvezdarna ima čudovito lego, saj stoji na precej visokem hribu nad najlepšim delom Temze in Londona. Množica ladij, ki skoraj povsem prekriva reko, jambori, ki jih ni mogoče ločiti od zvonikov, trije veliki mostovi čez Temzo, pogled na cerkev sv. Pavla ter mnogo zvonikov in raznovrstnih zgradb ustvari predstavo, ki je čudovita in izredna obenem. Zgradbe, ki sestavljajo zvezdarno, so preproste, niso razkošne in arhitektonsko lepe, sezidane so iz opeke, velikost, natančnost in raznolikost njenih naprav pa so res izvrstne. Vsi instrumenti so kar najbolj kakovostni. Gospod Maskelayne je bil tako ustrežljiv, da nam je zelo skrbno razkazal in razložil. Gospoda Aubert in Sancks sta nas seznanila z gospodom Herschlom, ki je nadvse slaven zaradi svojih daljnogledov in zvezdoslovnih odkritij in je bil med kraljevimi pooblaščenci na obisku zvezdarne. Bil sem kar se dar zadovoljen z gospodom Herschlom, ki je enako vljuden kakor moder in mi je dovolil, da ga obiščem v njegovi zvezdarni; tam naj bi v noči z nedelje na ponedeljek opazovala nebo. Ob četrti uri smo odšli obedovat v ugledno gostilno blizu zvezdarne in postregli so nas z obilno angleško večerjo. Sedel sem zraven gospodov Cavendisha in Blagdena in bilo je zelo veselo in pri mizi smo ostali do sedme ure, potem smo se preselili v sobo, tam sta nas čakala čaj in kava; kava je bila ostudna... Gospod Maskelayne je zmolil pred večerjo in po njej. Ti dve molitvi nista trajali dlje od minute. Povedali so mi, da je takšna navada na javnih mestih. V soboto, 14. avgusta, sem si ogledal balon, napihnjen z zrakom, ki so ga naredili pod vodstvom gospoda Scheldna, ki je spreten anatomist, in majorja Gardinnerja. Balon je bil platnen, premazan z nekim lakom, tako da je bil podoben povoščenemu platnu, ki mi sprva, ko so mi ga pokazali na vzorcih, ni bilo všeč, vendar sem mu manj ugovarjal, ko sem videl balon; njegov premer je bil 56 čevljev in bil je okrogel; med poskusi so ga dobro napolnili, toda na mojo pobudo so se odločili, da ga povečajo, da bo meril 80 čevljev, in ta poskus bomo naredili v petek... Zvezdarna gospoda Herschla je v podeželski hiši 20 milj od Londona. Tja sem prišel z grofom Andreanijem in gospodom Thorntonom ob desetih zvečer. Gospod Herschel je tedaj na vrtu ravno opazoval nebo in gospodična sestra je bila v salonu pred Flamsteedovim atlasom; zraven nje je bilo nihalo, kvadrant na iglo, in z bratom, ki je bil pri daljnogledih, se je sporazumevala s pomočjo nitke in si zapisovala opombe. To bratsko razumevanje, posvečeno abstraktnim znanostim, skrbna pozornost enega in drugega, njuna dejavnost, delovna vztrajnost, noči, ki jih drugo za drugo preživljata tako, da opazujeta nebo, je redek primer, za katerega bom zmeraj vesel, da sem mu bil priča. Zvezdarna gospoda Herschla sploh ni nad njegovo očarljivo podeželsko hišo, raje jo je postavil na trdnejše temelje, tako da nič ne more zamajati teh čudovitih naprav. Zvezdarna je na vrtu. Tam je moč videti sloviti daljnogled, s katerim je gospod Herschel odkril osmi planet, ki ga je imenoval po angleškem kralju, a so ga vsi evropski znanstveniki v en glas prekrstili v nesmrtnega Herschla 2. Teleskop, skozi katerega sem imel veselje dve uri gledati in opazovati barvaste zvezde, je dolg sedem čevljev, njegov premer pa je šest palcev in pol. Gospod Herschel mi je zatrdil, da je, preden ga je povsem dokončal, sam vlil in izdelal 200 zrcal. Temu teleskopu stoji ob boku teleskop, ki je dolg deset čevljev, in dva druga, ki sta široka 20 čevljev; premer enega izmed njiju meri 18 angleških palcev in tri četrt. Njegovo zrcalo tehta 150 funtov. Ta velikanska naprava stoji na tako preprostem in gibljivem mehanizmu, da ga povsem zlahka premika celo otrok. Nič ni bolj osupljivega kakor ta zvezdarna pod milim nebom. Kadar na primer gospod Herschel išče še tako majhno meglenico ali zvezdo, z vrta pokliče sestro in ta takoj pride k oknu in pogleda eno velikih na roko izdelanih preglednic, mu skozi okno zakliče 'blizu zvezde ?' ali 'proti Orionu' ali 'v tem ozvezdju', in res ni nič ganljivejšega in prijetnejšega od tega razumevanja in preprostega načina.«
    V Uptonu se je leta 1788 poročil z Mary Pitt. Imela sta enega sina, Johna, ki se je rodil leta 1792 in se tudi ukvarjal z astronomijo.
    Herschel je leta 1786 objavil katalog, v katerem je bilo 10.000 na novo odkritih meglic in zvezdnih kopic. Leta 1787 je odkril Uranov 3. in 4. satelit Titanijo in Oberon, leta 1789 pa Saturnov 1. (6.) in 2. (7.) satelit Mimas in Enkelad (Enceladus). Istega leta je objavil nov katalog, v katerem je bilo spet naslednjih 1.000 meglic in zvezdnih kopic. V naslednjih letih je objavil še celo vrsto astronomskih razprav: O naravi in sestavu Sonca in zvezd stalnic (1794), O daljnogledih in njihovi moči, ki prodira skozi prostor (1794), štiri razprave o nevidnih toplotnih žarkih v Sončevem spektru (1800), še en katalog s 500 novimi meglicami in zvezdnimi kopicami (1802), O smeri in gibanju Sonca (1805), Astronomska opazovanja o zgradbi neba (1811) in še druga.
    Zaradi natančnih meritev zemljepisne dolžine med Parizom in Greenwichem so ga leta 1787 obiskali Méchain, Jean-Dominique Cassini in Legendre.
    Leta 1811 je postal predsednik Kraljeve astronomske družbe (Royal Astronomical Society) (RAS).
    Priznanja
    Nagrade Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke podelila Copleyjevo medaljo.
    Poimenovanja
    Po njem se imenuje asteroid 2000 Herschel in krater Herschel na Luni.



    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Zgoraj levo je gospod Rupert Baker (Library Manager - Royal Society). Na koncu smo mu podelili (g. Margaret) skromno darilo. Zelo pijazno je komuniciral z gospo Margaret in nam velikodušno razkazal vse prostore, slike, predmete in dokumente, ki so bili, v času priprave razstave ob 350 letnici Kraljeve družbe, na voljo. Bili smo priča postavljanju razstave - to je nekaj posebnega, a kljub vsemu so za nas pripravili celotno korenspondenco, gradivo Janeza Vajkarda Valvasorja s Kraljevo družbo in zapisnik iz leta 1667, ko so sprejeli Valvasorja v elitni klub znanstvenikov RS. Iz slikovnega gradiva (zgoraj) je moč razbrati vsebine razprav in zapisnikov, enkratno. Prijazna knjižničarka je posebej za nas pripravila odlomke, strani, ki so "pripeljale" znamenitega Valvasorja v "naš čas" - njegove razprave, skice presihajočega Cerkniškega jezera in zapisnik sprejema v Kraljevo družbo (1667).
    Pokazali so nam tudi darilo Danila T., predsednika Slovenije "Royal Society". To je faksimilirani natis zbirke Iconotheca Valvasoriana (to je bil del obiska, 25. 3. 2010, pri britanski kraljici Elizabeti II - Britain's Queen Elizabeth II). Iconotheca Valvasoriana je znanstvenokritično obdelana zbirka 7752 grafičnih listov, ki jih je zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor med letoma 1659 in 1672 kupil na potovanjih po Evropi. Predaja zbirke Iconotheca Valvasoriana, ima še poseben pomen, saj predstavlja simbolično potrditev ne le dolgoletnih znanstvenih in kulturnih vezi med državama, pač pa tudi prijateljstva med državama. Valvasorju gre namreč zasluga za posredovanje enih prvih informacij o Sloveniji v današnji Veliki Britaniji.

    Janez Vajkard Valvasor, slovenski plemič in polihistor (1641-1693). Avtoportret (1689), bakrorez.
    Iz WIKI
    Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama v Italiji. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberka in Medije na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj z 16 brati in sestrami. Baronski naslov si je po mnenju zgodovinarja Borisa Golca Valvasor pripisal kar sam.
    Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je močno zaznamovala vera v hudiča, čarovnice... Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Turkom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lichtenberg, ter hišo v Ljubljani. Vse to premoženje je kasneje zaradi stroškov njegovih dejavnosti moral prodati, saj so le ti presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti. Na Bogenšperku si je uredil delavnico-bakroreznico in dal pripeljati avstrijskega mojstra Andreja, ki je prej delal pri Vischerju. Valvasor mu je ponudil večjo plačo, kar je bil vzrok, da je sprejel delo na Valvasorjevem gradu.
    Leta 1692 je tako ostal brez večine svojega premoženja. Istega leta kot je kupil vse premoženje se je tudi poročil s trinajstletno Ano Rozino Graffenweger, s katero je imel 9 otrok, med njimi hčer Marijo Sidonijo, Maksimiljano Kordulo, Ivano, Ano Terezio, Janeza Ludviga, Volka Engelberta, Franca Jožefa. 5 otrok je umrlo zelo zgodaj, nakar je umrla ob porodu zadnjega otroka leta 1687 še žena Rozina. Le tri mesece po njeni smrti se je poročil še z baronico Ano Maksimilo Zetschker iz Vrhovega. Z njo je imel še 4 otroke, dva izmed njih sta bila hči Katarina Franciska in sin Franc Engelbert. Istega leta, ko je bil krščen zadnji njegov otrok Franc Engelbert, je Valvasor umrl, in sicer leta 1693 v 52. letu starosti v Krškem. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli na Mediji.
    Polihistor
    Valvasor je bil vsestranska osebnost (t.i. polihistor). Njegovo delo ni bilo omejeno samo na eno področje ali znanost, ampak je obsegalo več raznovrstnih področij. Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Bil je prvi, ki se je pričel ukvarjati z bakrotiskarstvom in ustanovil je grafično podjetje. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je vera v hudiča, čarovnice ipd. močno zaznamovala. Stroški njegovih dejavnosti so presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti, zato je leta 1692 razprodal večino svojega premoženja.
    Valvasor je zaradi svojega prispevka k slovenski znanost in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Upodobljen je bil na bankovcu za 20 SIT. Valvasorjeva rojstna hiša v Ljubljani
    Raziskava Cerkniškega jezera
    Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in zbujalo ugibanja o ustroju svojega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava jezera je Valvasorju prinesla edino priznanje v življenju. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.
    Slava vojvodine Kranjske
    Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral podatke, ki so danes neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja. S tem delom je želel predstavitvi svojo domovino tujcem. Je zelo obsežna, saj zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je s številnimi risbami, ki jih je risal sam Valvasor. Bil je pravi mojster risanja. Na vsako pot sta ga spremljala svinčnik in skicirna knjiga. V 11. knjigi je Valvasor opisal tudi takrat 300 najpomembnejših mest, gradov in samostanov. Čeprav je bila knjiga uspešnica, Valvasorju ni prinesla dobička. Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske
    Načrt za predor pod Ljubeljem
    Leta 1575 je bil tik pod vrhom prelaza Ljubelj zgrajen krajši predor (dolžina 100 m), ki je bil eden prvih gorskih predorov v Evropi. Ta predor je bil v uporabi vse do leta 1728, ko so odkopali strop predora in ga tako spremenili v usek. S tem se je cesta razširila, vendar prehod pozimi zaradi obilice snega še vedno ni bil mogoč. Valvasor se je zavedal pomembnosti te prometne povezave med Kranjsko in ostalimi severnimi deželami. Iz tega se je najbrž tudi porodil njegov načrt o gradnji novega daljšega predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor (dolžina 1,8 km) bil odprt šele leta 1964.


    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Model "DNK" vijačnice v ročaju vrat Kraljeve družbe.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Foto: Marko Skobrne.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Foto: Marko Skobrne.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Foto: Marko Skobrne.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Foto: Marko Skobrne.

    'Courtesy of the Royal Society' ('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
    Foto: Marko Skobrne.



    28. maj 2010
    Obisk Britanskega muzeja. Ob petkih je muzej odprt do večera. Videli smo najbolj imenitne predmete (ki so priporočeni za enourni obisk, mogoče malo več), ...



    No, na eni sliki pa smo le vsi skupaj - pred enkratnim Britanskim muzejem.





    Znameniti kamen iz Rosette (antični CD)
    Vir: Viki
    Kamen iz Rosette je temni granitni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov. Na njem je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini. 15. julija 1799 ga je odkrila francoska vojska v bližini Rosette (danes Rašid) v zahodnem delu Nilove delte v Egiptu.
    Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion je leta 1822 po natančnem preučevanju kamna uspešno razvozlal hieroglife, pri čemer si je pomagal z odličnim znanjem grščine in drugih orientalskih jezikov. Naslednje leto (1823) mu je sledil Thomas Young.
    Kamen od leta 1802 stoji v Britanskem muzeju, kopija pa v Egipčanskem muzeju.
    Vsebina besedila
    Na kamnu je v treh pisavah vklesana odredba Ptolemajcev iz leta 196 pr. n. št. Grški del se začne kot: Basileuontos tou neou kai paralabontos tén basileian para tou patros... (Novi kralj, ki je prejel kraljevsko dostojanstvo od svojega očeta...) Odredbo je izdal Ptolemaj V. in opisuje različne davke, ki jih je preklical. Pri enem davku se pojavlja merska enota ardeb (grško artabai) na arouro. Dana so navodila, kako naj postavijo kipe v templjih in, da bo odredba objavljena v pisavi božjih besed (hieroglifih), pisavi ljudstva (demotski pisavi) in v pisavi vinenskega jezika (grščine, beseda je sorodna z jonskim narečjem).
    Zgodovina kamna
    Francoski stotnik Pierre-François Xavier Bouchard (1772-1832) je odkril kamen v egipčanskem pristanišču Rosetta (danes Rašid) 15. julija 1799. Nekaj znanstvenikov je sodelovalo pri Napoleonovem bojnem pohodu na Egipt med leti 1798 in 1801. Ko je Napoleon leta 1798 v Kairu ustanovil Egipčanski inštitut, je približno 50 znanstvenikov postalo njegovih članov. Bouchard je našel črni kamen pri vodenju utrjevalnih del pri porušenem Fort de Rachid, tedaj že Fort Julien 7,5 km severozahodno od Rosette. Takoj je spoznal pomembnost kamna in ga pokazal generalu Abdallahu Jacquesu de Monou, ki je odločil, da ga morajo prepeljati v inštitut. Kamen je v Kairo prispel avgusta 1799.
    Leta 1801 so se morali Francozi predati. Nastal je spor o odkritjih znanstvenikov. Francozi so jih želeli obdržati, Britanci pa so jih v imenu kralja Jurija III. zaplenili.
    Francoski naravoslovec Étienne Geoffroy Saint-Hilaire je v pismu angleškemu diplomatu Williamu Richardu Hamiltonu zagrozil, da bodo zažgali vsa svoja odkritja in pomenljivo pokazal na požig Aleksandrijske knjižnice. Britanci so popustili in so zahtevali le izročitev spomenikov. Francozi so hoteli kamen skriti v čolnu navkljub pridržkom vdaje, vendar niso uspeli. Lahko so zadržali vtiske, ki so jih naredili pred natovarjanjem v Aleksandriji.
    Ko je kamen prispel v Veliko Britanijo, so ga predstavili v Britanskem muzeju, kjer ga od leta 1802 neprestano hranijo.
    Na kamen so dodali belo pobarvana napisa, na levi strani 'V Egiptu leta 1801 zasegla Britanska vojska' in na desni 'Predstavil kralj Jurij III.'. Leta 1998 je Britanski muzej očistil kamen, vendar teh dveh napisov niso odstranili. Zaradi primerjav niso očistili tudi majhnega dela na spodnjem levem koncu.
    Julija 2003 so Egipčani zahtevali vrnitev kamna iz Rosette. Glavni tajnik Vrhovnega sveta za starine v Kairu dr. Zahi Havass je povedal novinarjem: Če Britanci želijo ostati v spominu, če si želijo vrniti ugled, naj prostovoljno vrnejo kamen, ker predstavlja ikono naše egipčanske istovetnosti.




    Izjemne najstarejše ohranjene šahovske figure.

















    Baje prvo orodje, oblikovan kamen, ki ga je izdelal naš prednik, pred več kot 2 milijona let. Razvila se je debata, če je to res obdelan kamen ali kamen kar tako.

    Foto: Marko Skobrne.

    Foto: Marko Skobrne.

    Foto: Marko Skobrne.

    Foto: Marko Skobrne.

    Foto: Marko Skobrne.

    Avtor večine slik: Zorko Vičar, če ne, je avtor naveden pod sliko.

    29. maj 2010
    Greenwich Park (bivši kraljevski park, v katerem je več zgodovinskih stavb. Obisk Greenwich Royal Observatory - brezplačno. Ob 13:00 je padec »timeballa«. Popoldne: Planetarij Peter Harrison in drugi objekti (National Maritime Museum, Royal Naval College, Queen's House. Obisk znane stare gostilne Trafalgar Tavern.

























    G. Margaret se je postavila na časovno ločnico, stoji vzhodno in zahodno od izhodiščnega meridiana (00), ki prečka kraljevi observatorij Greenwich. Margaret nosi tudi slovensko majico z emblemom Mednarodnega leta astronomnije 2009 - MLA2009 - odlično.





    Najpomembnejša ura vseh časov.
    Kronometer (ladijska ura Johna Harrisona) - baročni GPS. Preberi članek -

    Ladijski kronometer,
    povej mi koliko je ura in povem ti, kje si.
    (Spika, mesec oktober, številka 10, leto 2004)


    Zgoraj levo - ladijska ura (kronometer), na sredi - animacija Harrisonove inovacije nemirke za uporabo v kronometrih, desno - Harrisonova ura H1 skonstruirana med leti 1730-1735.


    Zgornja leva slika kaže smisel uporabe točne ure v navigaciji. Uporabimo okrogle vrednosti za čas. Ladja naj bo v točki X. Trenutni X Sončev lokalni čas, ki je določen preko Sonca ali ostalih zvezd, je recimo 22 h, izhodiščni lokalni čas Lo, ki ga kaže kronometer, pa naj bo 00h=>24h. Ne pozabimo, kronometer ves čas kaže lokalni čas Lo, ki velja za izhodiščni meridian. V tem primeru se je ladja oddaljila od izhodiščnega položaja proti zahodu za toliko, da je razlika med kronometrskim izhodiščnim lokalnim časom Lo in lokalnim X Sočevim časom, 2 uri. Ker pripada eni uri kot 15 ° (360 °/24 h= 15 °/h), se je ladja oddaljila od izhodiščnega meridiana za 30 stopinj proti zahodu. Sedaj vemo kje smo, s pomočjo sekstanta se določi geografska širina in lokalni Sončev čas, iz razlike med časom kronometra in Sončevim lokalnim časom pa geografska dolžina. Danes je za izhodiščni meridian privzet krajevni meridian, ki gre skozi naselje Greenwich VB. Na zgornji desni sliki je observatorij v Greenwichu, čez katerega teče izhodiščni meridian (ge. dolžina = 0° 0' 0", ge. šrina = 51° 28' 38").
    - povej mi koliko je ura in povem ti, kje si













    Kaj drži gospa v roki?











    30. maj 2010
    Obisk izjemnega parka - Kensington Gardens







    Apollo Lunarni modul - v modelu 1:1, uporaba v letih 1969–1972.



    30. maj 2010
    Obisk Muzeja znanosti (Science Museum). Znanimivosti: razstava: »Cosmos and culture - how astronomy has shaped our world« galerija »Exploring space« kino IMAX 3D - filma »Hubble 3D«, »Fly me to the moon - Apollo 11 mission« (en film stane 8,00 GBP, drugi film za polovično ceno) simulator »Force Field« (za potovanje v vesolje)



    Babbageev analitični stroj (mehanični "računalnik") - 1834.
    V nasprotju z diferenčnim strojem je bil analitični stroj namenjen za strojno računanje poljubne matematične operacije. Po Babbagovem opisu lahko analitični stroj razdelimo na dva dela:
    - Mlin, v katerem se izvajajo vse operacije. Če ga primerjamo z zgradbo današnjih računalnikov na vidimo, da mlin ustreza današnji centralni procesni enoti. - Pomnilnik, v katerem so shranjeni podatki in ki po funkciji ustreza pomnilnikom današnjih računalnikov.
    Mlin in pomnilnik sta bila realizirana z uporabo desetiških števnih koles v obliki zobatih koks. Vidimo jih lahko na sliki, ki prikazuje del analitičnega stroja.
    Mlin je znal izvajati štiri operacije: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Za določanje zaporedja izvajanja operacij je Babbage predlagal uporabo luknjanih kartic enake vrste, kot jih je leta 1801 uporabil J. M. Jacquard (1752-1834) v svojem stroju za tkanje. Kot bomo videli nekoliko kasneje, so Jacquardove kartice vplivale na razvoj računalnikov tudi preko dela Hermana Holleritha.
    Kartice sestavljajo tisto, kar bi danes imenovali program, in so bile razdeljene v dve smiselno in fizično ločeni skupini:
    1. Ukazne kartice. Babbage je predlagal dve vrsti ukaznih kartic. Prva vrsta so operacijske kartice, ki določajo, katera od štirih možnih operacij ( + , -, x in /) naj se izvede v danem koraku programa. Druga vrsta so takoimenovane kombinatorične kartice, ki so aktivirale t.i. ponavljalni mehanizem, s pomočjo katerega so se ukazne in/ali podatkovne kartice vrnile nazaj ter tako ponovili določeni ukazi.
    2. Podatkovne kartice so določale, katere pomnilniške lokacije naj se uporabijo v dani operaciji. Drugače povedano, določale so, kje so operandi in kam naj gre rezultat.
    Predvideno je bilo, da bi se rezultati tiskali ali izpisovali na luknjane kartice. Numerične konstante, ki so nastopale pri računanju, je bilo poleg preko kartic možno vnašati v pomnilnik tudi ročno z nastavljanjem koles.
    Sposobnost analitičnega stroja, da s pomočjo kombinatoričnih kartic lahko spreminja zaporedje izvajanja ukazov glede na rezultat prejšnje operacije, je eden od najpomembnejših Babbageovih prispevkov. Danes bi rekli, daje zasnoval ukaze za pogojne in brezpogojne skoke. Analitični stroj je vključeval vse lastnosti, ki so potrebne za reševanje problemov na podoben način kot pri današnjih računalnikih. V zvezi z njim se je prvič v razvoju računalnikov pojavila potreba po obstoju programov (ki jih takrat še niso imenovali tako) kot nečem, kar je ločeno od fizične realizacije stroja. Tu moramo omeniti Byronovo hči Augusto Ado Byron, grofico Lovelace (1815-1852), ki je leta 1843 na Babbagevo pobudo prevedla in dopolnila članek italijanskega inženirja L.F.Menabrea o analitičnem stroju. Ena od njenih dopolnitev je tudi razmeroma zapleten program za izračun Bernoullijevih števil, ki je po mnenju nekaterih sploh prvi računalniški program. Kljub romantični privlačnosti zgodbe pa novejše ugotovitve kažejo, da Ada Byron Lovelace verjetno ne zasluži naziva prvega programerja.
    Babbage je začel delati na analitičnem stroju leta 1834. Predlagal je pomnilnik s kapaciteto 1000 50-mestnih decimalnih števil in ocenil, da bi seštevanje trajalo približno sekundo, množenje pa manj kot minuto. V resnici je bil zgrajen samo majhen del mlina in vprašljivo je, ali bi bilo tako velik mehanični računalnik takrat sploh mogoče uspešno zgraditi. Vendar nas to ne sme motiti pri ocenjevanju skoraj neverjetnega intelektualnega dosežka, ki ga predstavljajo njegovi načrti za analitični stroj in njegovo razumevanje teoretičnih
    Gledano z današnjega časa, je analitičnemu stroju manjkalo pravzaprav samo to, da ni bil narejen (zaradi pomanjkanja denarja). Vsekakor pa je bil problem stroja, ki zna računati vse, kar se da izračunati, rešen na papirju. Zato bi smeli pričakovati, da se bo razvoj strojev za računanje usmeril v reševanje tehnoloških problemov pri realizaciji analitičnega stroja. V resnici so se stvari odvijale precej drugače. Babbageovo delo je počasi utonilo v pozabo in po letu 1900 je zanj vedelo zelo malo ljudi. Skoraj vse kar smo o njem povedali je bilo ponovno odkrito šele po letu 1950. Kljub temu pa veliko ljudi, ki so se ukvarjali z razvojem računalnikov, za Babbageovo delo sploh ni vedelo.
    Charles Babbage, FRS, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1792, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija. Babbage se je ukvarjal z operacijskimi raziskavami in s konstrukcijo stroja za računanje.











    30. maj 2010
    Pot z vlakom (30 min) na letališče Gatwick, izjemno zanimiv polet domov z novim letalom Airbus 319.









    Otroci se veselijo daril, majica, elektronska ura na "vodo" ("čudež"). Zadaj je logika galvanskega člena - tudi napetostni člen - je spontani električni izvir, ki nastane, če z elektrolitom spojimo dve različni kovini.

    NEKAJ INFORMACIJ O METEORLOGIJI IN POLETU V DOMOVINO SLOVENIJO 

    
Slika 300 hpa ploskve nad EU, vetrovni stržen 
- polet domov v vetru s hitrostmi
tudi do 300 km/h v rep letala Airbus 319 (London - Ljubljana).
Potovali s hitrostjo nad 1000 km/h. V Ljubljano
smo prispeli 30 minut prej.

knot=0.514 m/s
hitrost_zvoka=1220 m/s
Sondaže:
http://weather.uwyo.edu/upperair/europe.html
http://weather.uwyo.edu/cgi-bin/sounding?region=europe&TYPE=TEXT%3ALIST&YEAR=2010&MONTH=05&FROM=3100&TO=3100&STNM=10618
10618 ETGI Idar-Oberstein Observations at 00Z 31 May 2010
-----------------------------------------------------------------------------
   PRES   HGHT   TEMP   DWPT   RELH   MIXR   DRCT   SKNT   THTA   THTE   THTV
    hPa     m      C      C      %    g/kg    deg   knot     K      K      K 
-----------------------------------------------------------------------------
  384.0   7388  -29.0  -62.0      3   0.02    305    107  320.9  321.0  320.9
  300.0   9130  -37.1  -70.1      2   0.01    315    144  333.0  333.0  333.0
  279.0   9624  -40.7  -71.7      2   0.01    315    148  334.8  334.8  334.8
  250.0  10370  -46.1  -74.1      3   0.01    315    122  337.4  337.4  337.4
  231.0  10893  -48.3  -77.3      2   0.00    315    107  341.8  341.8  341.8
    Imenitne ekskurzije v London smo se udeležili:
    -------------------------------------
    Margaret Davis
    Franciska Dedek
    Aleksander (Sandi) Brcar
    Nada Brcar
    Alenka Turk
    Marko Skoberne
    Zorko Vičar
    Janez Papler
    France Pavlovčič
    Magdalena Stokovič
    Anton Tomazin
    Slavica Šketelj
    Aleš Šketelj
    Mateja Kovačič


    Skupina je bila ravno dovolj velika/majhna, da smo brez večjih težav skupaj hodili po mestu, muzejih, se prebijali na metro, ... Seveda, za vse skupine velja, da jih je držati skupaj in v složnosti, kar umetnost - nam je to uspelo v največji možni meri. Program je bil tako zanimiv in hkrati zgoščen, da se je večina odrekla večernemu pohajanju po mestu (razen treh mučenikov) - takoj ko smo prišli v hotel, smo šli v sobe in dali vse 4 od sebe ... Bili smo v različnih kondicijah (revma, teža let, težave z očmi, ..., izmenjali smo laična znanja o terapijah, zdravilih, ...), a nam je uspelo ... V trgovinah s spominki, med "pametnimi" igračamai, pa smo vsi iskali kaj imenitnega za naše vnukinje, vnuke, nečake, otroke, ... Hvala vsem, posebej pa gospe Margaret Davis, brez njenega truda, bi bili zgubljeni v "vesolju". Za nas je pripravila prav vse kar smo potrebovali - karte metroja, kopije vodnika po Londonu, izjemen program, časovnico in vse je teklo gladko - VELIKA HVALA. Tudi sam London je za velemesto izjemno čist, praktičen, mobilen (metro) - domačini pa izjemno prijazni!!! Marsikaj se lahko naučimo od drugih, drugi pa od nas. Bil sem tudi presenečen, koliko Slovencev potuje v Anglijo.
    Nismo bili ravno "kraljeva družba", bili smo pa imenitna družba.



  • Zaključek leta za Repatice in komete
    - 9. junij 2010

    Dobili smo se pri Francetu Pavlovčiču, skupaj z ženo sta bila imenitna gostitelja. Franci je imel še poseben razlog za praznovanje - LXX. Razdelila so se darila, predvsem pa se je veliko debatiralo o Londonu, Kostanjevici, mladosti, potovanjih, načrtih za leto 2010/11 (Cerknica, Norveška, ZDA, Ukrajina - Černobil, Koroška, ...), ...
    Po 21. uri smo zagledali za krošnjo češnje še Venero in to je bil razlog še za zadnje skupno astronomsko opazovanje. Klemen je zapeljal g. Jelko po firstscope in tako smo izvedli še nekaj simpatičnih opazovanj. Malo smo prestavljali mizo in stol po vrtu hiše ter iskali objekte med vejami in hišami. Marko je imel s sabo vrtljivo karto in laser, Klemen pa soliden okular 6 mm, s širokim poljem. Ogledali smo si: Saturn, M13, Albireo - beta Laboda, Severno krono, ..., Venera pa nam je že Ušla. Tako je prijetno druženje minilo v spontanih opazovanjih zvezdnega neba.






    Foto: Klemen Blokar



  • Astronomska opazovanje, Velike Lašče - Mala Slevica
    - 11.jun. 2010, petek


    Slika: http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/astropix.html
    Na sliki je prizor, ki nas je na zahodnem nebu spremljal večino enkratnega astronomskega večera. Dominantno ozvezdje Leva, spodaj desno Mars in levo Saturn. Na sz je kraljevala Venera.

    Od lani smo se (AD Vega) dogovarjali za astronomska opazovanja v Velikih Laščah. To nam je po 5x-ni preložitvi (večinoma je nagajalo vreme) imenitno uspelo v petek 11. junija 2010.

    Program:
    - ob 17:30 smo se dobili na trgu v Velikih Laščah (večina je prišla ob 20. uri),
    - sledil je enkraten ogled rimskega zapornega zidu (z odličnim vodenjem matematika g. Manfreda Deterdinga iz Dvorske vasi ),
    - pred opazovanjem smo se dobili v gostilni (Kropec) v Mali Slevici,
    - ob 21. uri smo se odpravili opazovat na Široke njive ob cesti do Sv. Gregorja, nad gostilno.


    Ogled rimskega zapornega zidu, z odličnim vodenjem g. Manfreda Deterdinga




    Pešpot ob rimskih zapornih zidovih ali Claustra
    Poteka ob rimskih zapornih zidovih, ki so jih Rimljani dogradili v 3. – 4. stoletju, da bi rimski imperij zavarovali pred vdori zakarpatskih plemen. Pot je del novonastajajoče mednarodne pešpoti, ki bo povezovala Hrvaško, Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Označena je z belo-modro dvobarvnico. V občini Velike Lašče se začne na Lužarjih, pelje v Predgozd (križišče pešpoti E-6 in E-7) ter po gozdnatem Mačkovcu skozi Krvavo Peč (cerkev, pečine). Po strmem pobočju Mokrca se približa iški tesni, ki jo doseže v Vrbici. Tam lahko nadaljujemo: strmo na Vidovsko planoto v Osredek, strmo po Claustri na rakitniško planoto v Rakitno, ali pa po iški tesni v Iški vintgar. Tu je še ena možnost: pot presenečenja. Od glavne poti se ponekod odcepijo stranske, ki v obliki pentlje popotnika vodijo do zanimivosti in ga vrnejo na glavno pot.
    DODATNE INFORMACIJE
    Društvo Calustra Alpium Iuliarum
    Telefon 2 : 031 397 377




    Znak na levi (bela črta, spodaj modra črta) je markacija poti - razmerje stranic je     zlati rez. Zlati rez (latinsko sectio aurea, tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu. To razmerje je približno 1,618033988749894...

    Kraj Selo, zgoraj je napis ob poti - spodaj ostanek rimske postojanke ob zidu.

    Gospod Manfreda pravi, da še dobro, da je zid kozervirala narava, vegetacija, drugače ga več ne bi bilo (postal bi gradbeni material). Rimski zaporni zid je največji ostanek zidane kulturne dediščine v Sloveniji.

    Slikovita pokrajina (naša dežela) kar vleče na potep po skrivnostni preteklosti in sedanjosti.



    Opazovanja - Široke njive

    Na začetku nam je zagodel eden od "go-to" teleskopov ( mehanizem - glava - je zaropotal, da je je bilo hudo za ušesa ), a se je po 5x-tnem zagonu in poravnavi na tri zvezde, le spametoval ... A ni bilo večjih težav. Na pomoč nam je prišel Dejanov teleskop, predvsem pa Markotov (prva resna uporaba EQ6 z izjemno optično cevjo Klevtsov–Cassegrain, 20cm, f/8 - dobra ločljivost, cev ima korekcijske leče na sekundarnem zrcalu, primarno zrcalo je sferično) in Sandijev odličen Newton, 20 cm, f/5 ter "go-to" Maksutov. Ker ni bilo Lune, smo se lažje posvetili planetom, ozvezdjem, dvojnim zvezdam, kopicam, meglicam, galaksijam. Za večino domačinov je to bilo prvo srečanje s praktično astronomijo. Vsi so bili navdušeni nad laserjem za kazanje nebesnih teles. Kot smo si ljudje različni, so tudi različni odzivi na videno. Nekateri so takoj ujeli (opazili) objekt v okularju, nekateri pa so se matrali. Mnogi so bili navdušeni nad videnim, kakšen pa je mislil, da bo vse bolj v barvah, kot na spletu in v knjigah. A že samo druženje pod zvezdnim nebom in zavedanje, koliko spoznanj, vedenj je človek, z velikim trudom in domišljijo, potegnil iz skrivnostnega vesolja, nobenega človeka ne pusti ravnodušnega. Globoka spoznanja in razumevanja zmeraj rastejo iz skromnega semena radovednosti, preprostih opazovanj, vprašanj, zakaj je svet takšen, kako deluje, živi, kaj se skriva tam zadaj, ...

    Klevtsov-Cassegrain, optika teleskopa.

    Fizična izvedba teleskopa Klevtsov-Cassegrain, kraki pajka so zviti v lok - manjši učinek ukolona svetlobe.

    Ko je večina domačinov odšla, smo se posvetili še opazovanjem z Markotovim teleskopom - odlična optika. Kakšen od nas je že hotel spokati, a ko je Klemen uredil še zadnje težave z umerjanjem in zagonom EQ6, smo uživali v opazovanjih galaksij, meglic, kopic, dvojnih zvezd. Ko smo bili že res utrujeni (ura 2:30), je Marko s svojim imenitnim binoklom (25x100) v Perzeju zagledal še komet C/2009R1 McNaught. To je bila pa pika na "i".
    Še beseda glede samega opazovališča in svetlobnih pogojev. Široke njive nad Malo Slevico nudijo zelo prijetno okolje za javna astronomska opazovanja. Kraj je odprt in dostopen. Na severu je nekoliko motila svetloba Ljubljane, na sz pa Vrhnika. Ocena opazovališča je 4.
    Na koncu bi se zahvalil gostiteljem: g. Lojzetu Šporarju in ženi, g. Manfredi Deterdingu, g. Slavi Petrič, gospodu županu, vsem občanom Velikih Lašč, ki so se nam pridružili, predvsem pa mladim, ki so prišli zret lepote nočnega neba. Zahvala gre tudi članom Repatic in kometov, ki so vztrajali z mano in s Klemenom (že precej utrujeni) do jutranjih ur - 3:00 - posebno pohvalo si zaslužijo Sandi in Nada Brcar ter Marko Skobrne, saj so s sabo pripeljali praktično vso odlično astronomsko opremo, ki jo premorejo. Skupaj je bilo 8 teleskopov - tudi domačini so pripeljali tri Newtone, 2x114m in 76mm. Izmenjali smo nekaj izkušenj (kako postaviti teleskop, kje je kaj na nebu, ...) - kakšen izmed njih je imel že kar nekaj opazovalnih noči za sabo - odlično. Upam, da smo zasejali saj malo semena navdušenja in astronomskega vedenja med prijazne obiskovalce - med ljudi, ki so nam dali tako imenitne literate - slovenske klasike pisane besede. Gospa Margaret pravi, da tako lepih opazovanj še ni doživela. Obe dekleti, Nado in Margaret, je na koncu že zelo zeblo. Roko na srce, bilo je nekaj nerodnosti, a na koncu se je vse res odlično končalo. Slik iz opazovanj je zelo malo, ker praktično ni bilo nobenega časa.


    Priprave na opazovanje, 11. junij 2010, 21. ura, Široke njive ob cesti do Sv. Gregorja, Velika Slevica, Velike Lašče.
    Foto: Zorko Vičar

    Deklica Ema in njena babica že nestrpno čakata na pogled v vesolje.
    Foto: Klemen Blokar

    Ko so začeli prihajati ljudje, nam je zmanjkalo časa za fotografiranje, ... A lepa izkušnja in druženje pod zvezdnim nebom, se je zagotovo preslikalo v našo zavest ...


    Slika: http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/astropix.html




  • Zahod za Triglavom
    - 23.6 2010

    Tokrat nam je bila narava naklonjena, "Sonce je za Triglav šlo". Zbralo se nas je 9 in Sonce nam je za slovo še malo pokukalo tudi na vzhodni strani. Bilo je izjemno prijetno, čarobno. Po zahodu Sonca, smo si še ogledali staro znanko Luno in planet Saturn. Malo smo še podebatirali o pristankih na Luni, kraterju Vega, komercialnih poletih v vesolje, srečanju v Velikih Laščah, teleskopih, o ženah in možeh, o skromnih kadrih, ki prihajajo iz slovenskih srednjih šol, o razlikah med spoloma, o receptih, no to pa je že preveč za en večer, ... Slike govorijo same zase.













































    Sledijo slike Lune (23.6.2010) skozi Meadea s spletno kamero v primarnem gorišču. S Klemnom sva iskala krater Vega, ki trenutno ni ravno primerno osenčen. Verjetno sva ga našla. Zraven sva naredila še nekaj posnetkov in označila geografske zanimivosti. Na observatorijskem računalniku je tudi za 11GB "filmov z roba Lune". Poroča, Ida Kraševec
    Namen je bil, na skoraj polni Luni preveriti, koliko podrobnosti lahko detektirata kamera in človeško oko. Vsekakor zelo malo, a še zmeraj so večji vzorci razpoznavni.









    Sledi galerija Sandija Brcarja.



    Foto Sandi Brcar - med spremljanjem zahoda Sonca za Triglavom.


    Zahod Sonca za Triglavom - Foto Sandi Brcar.


    Luna, 24.junij 2010, veliko podrobnosti - Foto Sandi Brcar.


    Foto Sandi Brcar
    Sandi Brcar nam pošilja svoje prve "uspešne" astrofoto poskuse naše sosede Lune. Uporabil je teleskop Maksutov/Cassegrain 102 mm, kamera direktno v gorišču teleskopa (manjša povečava) in kamera na okularju Hiperionu 17mm (večja povečava). Sandi pravi, da mora še delati na ostritvi, pa bo. Čestitamo, res zelo uspešni koraki v svet astrofotografije. Do uspešne fotografije kraterja, poimenovanega po Juriju Vegi, pa ni več daleč.

    Zanimivost, to so prve astrofotografije sedanje generacije, pred tem so orale ledino g. Milica, g. Erika in g. Martina, (Martino vsi poznamo). To je bil čas klasičnih filmov, razvijanje, skeniranje, itn. Zanimivo, takrat so fotografirale samo ženske!!!
    ---------------------------------------------------------------------
    Slike prve generacije so na:     http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/gal9799.html
    Zelo sem vesel, da se spet oživlja astrofotografija, tokrat prvič skozi teleskop.



  • Zahod za Triglavom, slovenski Stonehenge
    - 22.6 2010


    Triglav je zastrt z oblaki, 20:30.

    Naša mala ekipa: Andrej, Margaret, Marko, Zorko.
    Marko je naredil veliko čudovitih slik.

    Sonce zahaja za Triglav.

    Vznožje Triglava je vidno, vrh v oblakih, Sonce je za goro šlo ...

    Vrzel v oblakih, del Sonca pokuka še na vzhodu Triglava.





    20 minut po dogodku (21:00), se Triglav za nekaj minut razkrije.

    Prečudovita zarja. Margaret pravi: "Red sky at night, shepherd's delight; red sky in the morning, shepherd's warning."
    "Večerna rdeča zarja, pastirje navduši; jutranja rdeča zarja, pastirje opozarja."
    Zanimivost - Margaret je povedala, da je večino slovenskih gora in hribov že osvojila - vse čestitke, meni to ne bo nikoli uspelo.
    Foto: Vičar Zorko

    Andrej je še predstavil in demonstriral delovanje zvočne antene, parabole (montaža parabole izgleda profi), HDR sosonca, neba - odlično in še predstavo, projekcije, ptičjih senc na naši kupoli.

    Jure Varlec je poslal zgornjo HDR sliko in še nagradna vprašanja.
    a) Čemu naprava na sliki služi?
    b) Koliko sestavnih delov ima?
    c) Kateri so ti sestavni deli?
    č) Koliko časa smo prebili v občudovanju zadeve namesto da bi jo uporabljali?
    d) Ali sta inercijska in gravitacijska masa enaki ali ne?
    Pomembno je še, da ključni element, kateremu je cela reč namenjena, v času fotografiranja še ni bil namontiran.

    Odgovore pošljite najpozneje do ...