PREDLAGAMO: Slovenija pod skupnim nebom 2019, v petek, 6. septembra 2019
S P I K A,
strani 111 - 113, Spika 3 (2019)

PREDLAGAMO:
Slovenija pod skupnim nebom,
v petek, 6. septembra 2019 (IAU100)
- rez. datuma 5. ali 20. september 2019

POBUDA JE ZAŽIVELA - IN SE LAHKO NADALJUJE, nekatere šole so se naknadno prijavile in bodo opazovale tudi v naslednjih tednih ..., pridružijo se lahko torej še vse ostale šole, pogumno - prisrčno vabljene!

Vičar Zorko


Vse šole,
astronomska društva in posameznike, ki boste organizirali dogodek vabimo, da nam preko ( www.portalvvesolje.si - obrazca ) posredujete podatke o dogodku. Na Portalu v vesolje bomo objavili zemljevid dogajanja in opise dogodkov.

Letos Mednarodna astronomska zveza (The International Astronomical Union - IAU) praznuje 100. obletnico delovanja. V spomin na ta mejnik naj bi po vsem svetu organizirali celoletno praznovanje, promocijo astronomije. Geslo praznovanja je »100 let pod skupnim nebom« (100 Years Under One Sky). Slogan lahko razumemo tudi kot pod enim ali celo pod edinim nebom. Vse tri interpretacije imajo svoj globok pomen. Urnik dogodkov po državah, tudi v Sloveniji, je na naslovu: https://www.iau-100.org/events

Ciljev MAZ100 je veliko, navedimo le nekatere:
povečati pomen sodelovanja tako na lokalnem kot globalnem področju, opozoriti na pomen tehnološkega razvoja za napredek astronomije, spodbujanje širokega dostopa do astronomskih znanj in opazovalnih izkušenj, vključevanje raznolikosti v astronomsko skupnost – sodelovanje z ostalimi vedami in različnimi socialnimi skupinami, ozaveščanje in razprava o morebitnih novih vznemirljivih astronomskih dogodkih, ohranjanje in zaščita svetovne kulturne in naravne dediščine temnega in mirnega neba. Torej - živimo pod enim, skupnim in edinim nebom.

V resnici se osnovni cilji praktično v večini točk ujemajo s cilji Mednarodnega leta stronomije 2009 (400 let po Galileu). Projekt MLA2009 pred desetimi leti je bil eden najbolj uspešnih promocij astronomije v svetu (še posebej v Sloveniji) po poletu na Luno (letos praznujemo 50 let) in po prehodu Venere čez Sonce 2004! Leta 2009 so se društva, univerze, šole - krožki, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in mnogi posamezniki zelo potrudili, da je mednarodno leto astronomije pustilo trajen pečat v slovenskem kulturnem prostoru. Organizirala so se mnoga javna opazovanja (zdaleč najbolj množično v parku Tivoli - Ljubljana), predavanja, razstave as. vsebin, slik po šolah in v Tivoliju (Lj), razstava o P. Kunaverju, izvedel se je imeniten kongres "Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow", začelo se je tudi z državnim tekmovanjem iz astronomije in večina šol je z odprtimi rokami sprejelo darilo države in si tako priskrbelo astronomsko opazovalno opremo, teleskope, daljnoglede, nekatere kamere in ostalo dodatno astronomsko opremo. Državo smo z vztrajnim trkanjem v letih 2008/09 nekako le prepričali, da so končno sistematično pristopili k opremljanju šol z astronomsko opremo. V bistvu se je to zgodilo prvič od kar sta Simon Marius in Galileo Galilei pred davnimi 410 leti opravila prva resna astronomska opazovanja z daljnogledom – teleskopom in hkrati podala razlago videnega. Galilejeva opazovanja opisana v Zvezdnem slu (Sidereus nuncius iz 1610) so predstavljala velik preskok v razvoju pravilnega razumevanja nebesne mehanike – vesolja nasploh. Tudi razumevanje položaja človeka v vesolju se je začelo pospešeno spreminjati in se še danes spreminja, ostaja odprto, kot skrivnost vesolja samega ... Hkrati pa se je z uvedbo teleskopov tudi izjemno povečala merilna natančnost, kar za nekaj velikostnih redov. Globina pogleda v vesolje pa se je zaradi teleskopov (velikih premerov objektivov) do danes povečala iz nekaj milijonov svetlobnih let, na milijarde svetlobnih let – praktično skoraj do burnega rojstva vesolja. Da to dejstvo vsaj delno dojamemo, je potreben pogled skozi teleskope na recimo Luno, planete, na šibke kopice Rimske ceste in na oddaljene galaksije. Seveda nam fotografija razkrije še veliko več in seže še veliko dlje v globine vesolje – a izkušnjo pogleda v globoko nebo in razumevanje videnega, bi morali privoščiti vsakemu učencu, učenki, Zemljanu ...

POBUDA ŠOLAM V LETU 2019 - SLOVENIJA POD SKUPNIM NEBOM - SEPTEMBER 2019
Če smo leta 2009 po šolah pripravljali astronomske večere, predavanja, opazovanja pa bi tokrat lahko šole naredile majhen korak naprej, a velikega za Slovenijo (podobno, kot se je to komentiralo ob prvem pristanku na Luni). Večina šol lahko, zaradi astronomske opreme, teleskopov in izkušenj iz leta 2009 (tudi poznejših), tokrat povabi praktično celo Slovenijo (vsaka svoj šolski okoliš) na astronomska opazovanja na šolsko dvorišče, šolski vrt, teraso, observatorij (če ga že ima). Izvajala bi se zgolj osnovna Galilejeva opazovanja nebesnih objektov (Luna, Saturn, Jupiter – glejte sliko - in morebiti se obiskovalcem pokaže še kakšna dvojna zvezda, kopica, galaksija – odvisno od opreme, časa, števila obiskovalcev, izkušenj), ki jih zmore poiskati praktično vsak pedagog naravoslovnih predmetov (ali pa se lahko te veščine hitro nauči).
Zagotovo bi s primerno promocijo take povezovalne noči (Slovenija pod skupnim nebom 2019), na katero bi povabili vse generacije iz šolskih okolišev na ponovitev Galilejevih astronomskih opazovanj, naredili dodaten korak k še boljši povezanosti šol z okoljem, med samimi ljudmi, z naravo, tudi z zvezdnim nebom. Taka druženja po pravilu pomagajo k boljšemu razumevanju v lokalni skupnosti, k povečanju zanimanja za astronomijo, tudi k razumevanju krhkosti ravnovesja v naravi, pomena temnega nočnega neba. Velikokrat podobna druženja tudi spremenijo način in fokus razmišljanja, način samega bivanja – in to na bolje – kar nam vsem, v času medijske prenasičenosti z informacijami, strahovi, premnogokrat z mlatenjem prazne slame, zelo manjka.

Datum, ko je predlagano astronomsko opazovanje moč izvesti v eni noči (lahko celo v uri ali dveh), seveda ob lepem vremenu, je recimo petek 6. sep. 2019 (kot rezervni datum pa petek, 20. september 2019, nekatere šole so se odločile, da opazovanje izvedejo dan prej, v četrtek 5. septembra)! To je začetek šolskega leta, ko smo še vsi sproščeni in zbrani po poletnem dopustniškem »babilonu«. Noči so še dokaj tople, mrak pa se začne že pred 20. h. Če »šola« ni vešča rokovanja z večjimi go-to teleskopi, so za omenjena opazovanja dovolj že namizni Dobsoni (od 50 do 150 EUR, velja predvsem za šole, ki opreme leta 2009 niso kupile ali pa si želijo manjše prenosne naprave) ali večji daljnogledi na stojalih s povečavami 30x ali več. Astronomska oprema torej v letu 2019 ne bi smela biti večji problem in se je tudi ne smemo ustrašiti.

Opazovanja bi se lahko začela ob 19:45 (zaid Sonca je ob 19:32). Brez večjih težav se takrat na južnem nebu poišče prvi Lunin krajec, Saturn levo (vzhodno), Jupiter desno (zahodno). Lahko pa v program opazovanj vključimo še Andromedino galaksijo M31, planetarni meglici M57, M27, razsuto kopico M11, kroglasto kopico M13, dvojni zvezdi Albireo, Gama Andromede, ... (M15, M81, M82, M51, M17, M20, M8, Hi-h ...). Na Luni se lahko recimo pokaže Morje tišine, področje kjer je pristala posadka misije Apollo 11 (20. julija leta 1969) ali področje, kjer se nahaja krater Vega (Jurij) ... Tako kot pri Luni, se tudi pri ostalih objektih lahko preko plakatkov predstavi osnovne podatke, oddaljenost, temperatura, težni pospešek na površini, ostale podatke ..., odvisno od objekta. Jupitrove proge, atmosfera in lune ter Saturnovi obročki nobenega ne pustijo ravnodušnega, zanimivosti o plinskih velikanih nam ne bo zmanjkalo, ocena velikosti kraterjev na Luni pa tudi preseneti večino opazovalcev. Namen takih opazovanj seveda primarno ni globoko razpredanje o videnem (ostali pa v vrsti čakajo pred teleskopom), ampak predvsem čudenje, lepota videnega, razločevanje podrobnosti, ki so kdaj v okularju veliko bolj očitne, prepričljive kot recimo na slikah. Velja pa, da nekaj osnovnih informacij opazovalec o videnem mora dobiti. Sploh če nam uspe pogled na milijone let oddaljene objekte – galaksije – kjer se mnogim na prvo žogo zdi pogled na komaj vidno megličasto strukturo precej neatraktiven ...


Južno nebo 6. sep. zvečer: Luna v Kačenoscu, Saturn v Strelcu levo od Lune, Jupiter v Kačenoscu desno od Lune. Morebiti vas bo kdo še povprašal, kako to, da sta Luna in Jupiter v Kačenoscu, ki uradno ni del zodiakalnih ozvezdij.

Lepo bi bilo, če bi torej vse šole v eni noči po celotni Sloveniji naredile za učence (tudi učitelje, starše in občane iz okolice šol, popotnike skozi naše kraje, za vse generacije, tudi ostarele ...) osnovna Galilejeva astronomska opazovanja izpred 410 let - Slovenija pod skupnim nebom 2019. Šolam bi pomagala tudi astronomska društva, univerze, posamezniki ... Ali nam bo torej uspelo prebuditi astronomsko Slovenijo?


Karta področij pristanka človeških posadk na Luni. Prvi pristanek se je zgodil 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času), misija Apollo 11. Vir: Jason Major.

Priprava na Slovenijo pod skupnim nebom 2019
Ker letos mineva 50 let prvega pristanka človeka na Luni, bi lahko recimo v petek 19. julija 2019 na predvečer obletnice dogodka povabili radovedneže na šolo in si najprej skupaj ogledali planeta Saturn in Jupiter pa še kaj, nato pa Luno, ki vzide ob 22:30 h. Seveda bo tri dni prej še ena lepa priložnost za druženje in sicer bo v torek 16.7.2019 delni Lunin mrk (začetek kmalu po 23. h), sredina ob 23:31.

Realno ne moremo pričakovati, da se prav vse šole odzovejo na astronomska opazovanja, recimo 6. sep. 2019, a kar nekaj šol bi ta izziv zmoglo – lahko da celo večina. Vsaka šola, ki ji bo uspelo prirediti javna opazovanja za okolico, bo na koncu bogato poplačana - malo verjetno, da z denarjem, ampak zagotovo s hvaležnostjo obiskovalcev.


Slovenija pod skupnim nebom 2019 je lahko tudi uvod, da vsaj nekateri obiskovalci začnejo bolj redno spremljati dinamiko na nočnem nebu. Recimo bližanje (lovljenje) Jupitra in Saturna – seveda kar s prostim očesom ali tudi navadnim fotoaparatom. Veličastna konjunkcija obeh planetov se bo namreč zgodila 21. dec. 2020, ko ju bomo pol ure po zahodu Sonca (že 16:45) lahko opazovali le okrog 6 ločnih minut narazen v istem polju teleskopa – fantastično (ne škodi, če rečemo, da bo to konjunkcija našega življenja).

Zagotovo pa je lahko tako srečanje pod skupno veličastno zvezdno streho - streho odprto v neizmerne globine čudovitega vesolja - začetek imenitne vaje iz nebesne mehanike in to za vse nas, tudi naključne obiskovalce našega druženja. To je lahko začetek opazovanja zbliževanja Jupitra in Saturna, ki se bo zgodilo 21. decembra (kar na zimski solsticij) 2020 v Kozorogu, ko se bosta plinasta nebesna potepuha navidezno zbližala (konjunkcija) zgolj na 6 ločnih minut. Srečanja Jupitra in Saturna se sicer dogajajo približno na vsakih 20 let (se še spomnite tiste iz leta 2000), a tokratno srečanje je posebej zanimivo zaradi njune izjemne bližine, ko bomo lahko v teleskopu elegantno opazovali hkrati kar oba plinasta velikana (tudi pri povečavah do 200x in več). Leta 2040 in 2060 bosta planeta narazen za več kot stopinjo (več kot 2 Luni), leta 2080 pa spet samo 6 ', a do tja je časovno kar daleč. Taka bližnja konjunkcija (že praktično skoraj okultacija, prekrivanje za prosto oko), ko lahko kar s prostim očesom spremljamo kako Jupiter lovi gospodarja prstanov Saturna (Jupiter porabi za obhod okrog Sonca nekaj manj kot 12 let, Saturn pa nekaj manj kot 30 let – igra je podobna kazalcem na uri), je veličastna vaja iz nebesne mehanike, ki jo za nas naredi vesolje in to kot zmeraj kar zastonj – le malo radovedni moramo biti. Vsakdo lahko planeta na nebu tudi slika, vsaj nekajkrat na mesec (recimo, da je Jupiter na desnem robu slike), ko je to seveda mogoče, v jeseni 2020 pa večkrat in že preprosto gledanje zaporedja slik nam bo odprlo veličastno logiko nebesne mehanike (podobna vaja iz leta 2000 je na: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/raz9900/ani4.htm).

Zbliževanje planetov lahko sicer animiramo kar v Stellariumu ali kakem drugem astronomske programu (za v razred je to prima vaja ...) - a to ni tista primarna izkušnja, ki je pripeljala do razumevanja vesolja. To je zgolj še eno mežikanje na ekranih prenosnih telefonov ali pc-jev, ki človeku vzame bistvo čarobnosti sveta, ki pa je zagotovo pod naravnim zvezdnim nebom, med prijatelji ...

Pa zaključimo še z zgovornim odlomkom iz knjige Mesečniki (The Sleepwalkers), avtorja Arthurja Koestlerja (poleti leta 2009 objavljeno v Spiki – odlično prevedel Andrej Guštin), ki nakazuje, kako velik odpor je bil, tudi s strani učenjakov, do astronomskih opazovanjem še pred dobrimi 400 leti – no, nekaj tega žolča je še ostalo do današnjih dni:
»[Za boljše razumevanje odlomka naredimo kratek uvod, ki kaže na kontekst časa in na večno zapletene medčloveške odnose - Galilei je vabil učenjake, da potrdijo njegova astronomska opazovanja – Jupitrove lune - skozi daljnogled, a Galileo je bil sprt praktično s celotno univerzo – ni ravno lepo govoril o sodelavcih ..., to je torej le del razlage, zakaj so mnogi zavračali sodelovanje z njim, nekaterim pa so se zdela astronomska opazovanja enostavno odveč ..., sledi odlomek.] Cremonini, profesor filozofije v Padovi pa celo ni hotel gledati skozi Galilejev daljnogled. Enako je naredil njegov kolega Libri. Slednji je kmalu za tem umrl, s čimer si je Galileo prislužil še več nasprotnikov, ko je sarkastično izjavil: 'Libri se ni odločil, da bi videl moje nebesne nepomembnosti, dokler je bil na Zemlji. Mogoče bo storil to sedaj, ko je odšel v nebesa'.«
No, kolegu je privoščil vsaj nebesa – najbrž, ker tam ni svetlobnega onesnaženja!

Verjamem, da so se časi vsaj toliko spremenili, da podobnih težav ne bo (ni) na naših astronomskih druženjih, v resnici pod skupnim nebom. Slovenija torej opazuje nočno nebo sep. 2019!

Vičar Zorko
Feb. 2019

Vse šole, astronomska društva in posameznike, ki boste organizirali dogodek vabimo, da nam preko ( www.portalvvesolje.si - obrazca ) posredujete podatke o dogodku. Na Portalu v vesolje bomo objavili zemljevid dogajanja in opise dogodkov.

Dodatek
----------
Letos mineva tudi 100 let potrditve Einsteinove splošne teorije relativnosti preko Sončevega mrka (na fotografijah je bil "zaznan" "gravitacijski" premik zvezdnega ozadja v bližini zamračenega Sonca), 50 let od pristanka človeka na Luni, 10 let od Mednarodnega leta astronomije (MLA2009), 70 let DMFA. Letos ESO (Evropski južni observatorij) praznuje 50 let delovanja (La Silla - Čile). Mineva tudi 400 let od objave izjemno pomembnega tretjega Keplerjevega zakona - ta zakon je osnova gravitacijskega zakona (je matematično v bistvu gravitacijski zakon), je tudi temelj moderne kozmologije - vede o dinamiki vesolja, rojstvu in sestavi vesolja.



Nazaj na članke.
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na začetno stran.




https://www.skyandtelescope.com/observing/celestial-objects-to-watch/moon/how-to-see-all-six-apollo-moon-landing-sites/


https://astronomska-revija-spika.si/spika-marec-2019/
Spika, marec 2019 (IAU100)

Objavil Bojan Kambič dne 10. 3. 2019 Spika 2019

Pomlad prihaja v deželo, narava se prebuja, optimizem pa preplavlja tudi nas. V Orehku pri Prestranku pri Postojni so v okviru vaške skupnosti ustanovili astronomsko sekcijo! Na vprašanje, kako to, je idejni vodja povedal tole. V vasi imamo 17 šoloobveznih otrok, jaz imam teleskop in škoda bi bilo, če mladi ne bi kdaj pa kdaj pogledali v nebo. Morda pa koga navdušimo še za kaj več! Bravo mentor, bravo Orehek! Tako se dela! In kaj bodo lahko mladi nadobudneži prebrali v marčni Spiki?
Morda jih bo navdušil astrofotograf Zlatko, ki v svetlobno onesnaženem okolju v svojem observatoriju, ki si ga je postavil kar na domačem dvorišču, ustvarja čudovite posnetke neba.
Morda bodo najprej prebrali članek pod rubriko osnove in se naučili imena in lege devetih svetlih zvezd in ozvezdij, ki tvorijo tri velike nebesne trikotnike.
Morda pa se bodo najprej navdušili nad Luno. Naši lunatiki jo znajo predstaviti tako privlačno, da se teleskopi kar sami obračajo proti njej. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ji celo Boris tu in tam nameni nekaj opazovalnega časa.
Zagotovo pa v Orehku ne bodo spregledali povabila in v začetku septembra svoje sovaščane povabili pod skupno nebo v okviru akcij IAU-ja 100 let pod skupnim nebom. Zorko Vičar je odlično (tako kot vedno) naštudiral dogajanje na nebu v letu 2019 in pripravil imeniten predlog za javna opazovanja, ki naj bi navdušila vso Slovenijo. In ne samo to. Izbral je dogodek, ki bo zanimanje za astronomijo vsaj pri tistih najbolj radovednih zagotovo ponesel še v leto 2020 in naprej. Ne spreglejte! K organizaciji opazovanj po vsej Sloveniji ste prijazno vabljeni tudi vi!
Seveda so tu še vse stalne rubrike, tako da zanimivega astronomskega branja ne bo zmanjkalo. Vseeno pa ne pozabite na svoje zaprašene teleskope in jim kdaj pa kdaj privoščite izlet pod nočno nebo.

  • Org. spletni članek iz Spike (31. maj 2019) - http://astronomska-revija-spika.si/predlagamo-slovenija-pod-skupnim-nebom-v-petek-6-septembra-2019/


    Karta organizatorjev astronomskih opazovanj (Slovenija pod skupnim nebom)
    , ki so opazovanja prijavili na strani http://www.portalvvesolje.si.