Opis arhivskih datotek, programov in kontrole podatkov v sektorju Meteorologija, oddelek za kontrolo podatkov na HMZ
| ARSO | POVEZAVE | NV_ATLAS | GIS_obcine | GERK_kataster | Slo_met_društvo | Slo_vreme_forum | TRMM_padavine | ECMWF-REDING | Find_Weather | wetter-zentrale-stare_karte (NCEP Reanalysis) | Sondaze_svet | B O B E R - p o v e z a v a na postajo | MET_AMATERJI | N A V O D I L O ZA DELO NA KLIMATOLOŠKIH POSTAJAH | N A V O D I L O ZA DELO NA PADAVINSKIH POSTAJAH | N A V O D I L O ZA vpis v sinoptični dnevnik na GLAVNIH MET. POSTAJAH | NAVODILA ZA VPISOVANJE PODATKOV V KLIMATOLOŠKI DNEVNIK OPAZOVANJ | NAVODILA ZA OPAZOVANJA IN MERJENJA NA GLAVNIH (sinop) METEOTOLOŠKIH POSTAJAH! | Vremenska (meteorološka) hišica, načrt | Izbira prostora za postavitev meteorološke postaje | vremenska_merjenja_veter_pad_tem_pojavi_oblaki.doc | Karta in čas strel - razelektritev | Arhiv met. podatkov na spletu | Karta in čas strel - razelektritev * STRELE https://www.lightningmaps.org | vrocinski_val_smd.pdf |
DOS orodja za vnos podatkov - padavine, klima, sonca (morebiti pride orodje komu prav - paket je nastal na hitro - kriza zaradi koronavirusa) | DOS orodja za kontrolo padavin, klime IN šifrant napak pad. in kli. | SI met. postaje | CLIMAT - kako | Psihrometerski izračuni, T_mokrega ... "Psychrometer – Tafeln" |


V IZDELAVI (nekatere povezave ne delujejo) !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Priporočam!
* Dostop do arhiva meteoroloških meritev in opazovanj v državi Sloveniji (SLO)
* Dostop do arhiva meteoroloških meritev in opazovanj v državi Sloveniji (In English)
* TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ IN PRESEŽEK TER KURILNA SEZONA večinoma od 1961 naprej
* Povratne dobe za ekstremne padavine (novejša različica)
* Met. izredni dogodki (SLO)
* Izredni vremenski dogodki na izbrani dan v letu (SLO)
* Podnebne značilnosti vetra
* Podnebni diagrami


Opis nekaterih pojmov - Sektor za meteorološke podatke in aplikacije, Oddelek za kontrolo podatkov - ARSO (prej Sektor za meteorologijo na HMZ)
Za študente !!!!!!!!!!

AKTUALNO


  1. NALOGE IN POMEN METEOROLOŠKIH POSTAJ
  2. Meteorološki podatki in arhiv, ob 50 let SMD.
  3. Tabela atmosferskih pojavov za padavinske in klimatološke postaje. (tudi zapisi starih ascii formatov v podatkovne datoteke)
  4. Javascript programi za pretvarjanje enot, projekcije (geo-GK, GK-geo), za računanje relativne vlage (RH) ...

  5. Izbrani meteorološki podatki o povprečni količini padavin, povprečni temperaturi, stabilnosti ozračja in vetru.
    The International Plant Protection Convention (IPPC).

  6. Klimatološki Podatki, bilteni, itn - ARSO.



  7. Slike neurij.





V izdelavi !!!!



Pripombe so zaželjene.



| | | | | |

Potek meteoroloških opazovanj.

  1. Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?


    Na grafu je podan odklon letnih temperatur za Ljubljano med letoma 1866 - 2003 od povprečja 1961-1990. Trend naraščanja temperatur je očiten - potencialni vzroki: morebiti CO2, para v zraku (H2O), sprememba Zemljine tirnice, sprememba Sončeve aktivnosti ...? TOČNEGA ODGOVORA NE POZNAMO. Ali se bo naraščanje kmalu ustavilo, se bo trend obrnil ...? TUDI TO JE SKRIVNOST. Nekateri dajejo prevelik pomen človeškemu onesnaževanju (CO2 ...), drugi pa premajhen - iz vsega se da delati ...
    Če smo malo samovšečni, tako dolgega primerjalnega niza, grafa, si ne more privoščiti vsaka evropska prestolnica. Rdeča krivulja je drseče povprečje. Zaradi korektnosti je potrebno upoštevati, da se je postaja do leta 1948 kar nekajkrat selila po mestu. Vseeno pa se odkloni in trend naraščanja temperatur v zadnjih dvajsetih letih zelo ujemajo z odkloni in trendom na globalnem grafu, ki ga podaja Svetovna meteorološka organizacija. Velik del krivde za naraščanje temperature na našem planetu pripisujemo tudi sebi, industrijski civilizaciji, predvsem emisijam toplogrednih plinov. Ali upravičeno? Na mestu je, da omenimo nekaj dodatnih podatkov. Koncentracija atmosferskega CO2 narašča že 18 tisoč let, kar so ugotovili z meritvami zraka, ujetega v mehurčkih v Antarktičnem ledu ([2] Vir: ŽIT 2004/4, str. 17) in je danes podobna tisti v prejšnjem obdobju med dvema ledenima dobama. V tem času je za 5 °C narasla tudi povprečna temperatura ozračja in očitno se koncentracija CO2 in temperatura spreminjata z roko v roki. K skupnemu povečevanju koncentracije vseh toplogrednih plinov, ne le ogljikovega dioksida, človeške dejavnosti prispevajo le malenkostno, 0.28 % ([2]Vir: ŽIT 2004/4, str. 17). Kljub relativno nizkemu deležu, pa tudi če je ta delež zanemarljiv pri naraščanju temperature, je vendarle potrebno zaradi ekoloških razlogov in varčevanja s fosilnimi gorivi, zmanjšati emisije toplogrednih plinov v atmosfero. Prav je, da omenimo, da je glavni absorbent dolgovalovnega sevanja vodna para (60%) in ne CO2 ([3]Vir: Osnove meteorologije za nara. in tehnike, DMFA, 1998, str. 296).

    Spodaj primerjava glede na celotno ZEMLJO (http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm).

    Iz: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm






    prvo_met_opa_1850_slo_m.jpg - prva ohranjena meteorološka opazovanja iz Ljubljane, leto 1850 ( 23.3.1850/6:30 tem. [- 4,5 °C] zjutraj - od takrat naprej so meritve in opazovanja kontinuirana, razen če jih mi ne bomo prekinili ...).
    Dodatno gradivo:

    Pojasnilo k izvrednotenju tlaka - meritve Lublana 1850.



    Laibacher_Zeitung3_9jan1838.pdf - met. podatki za "Lublano" iz leta 1838 (3. do 9. jan.).


  2. Primer starega poročila
    Primer poročila za Ljubljano iz leta 1852.


    Še izračun tlaka za 27 Paris_inch in 2.12 Paris_line, podatki iz slike zgoraj.
    Paris line = Paris inch / 12
    Paris inch = 27.07 mm Paris line = 2.256 mm
    P[mm] = (X_par_inch*27.07mm + Y_par_line*2.256mm)
    P[hPa] = hPa(X_par_inch*27.07 + Y_par_line*2.256)*4/3


    P[mmHg] = (27*27.07mm + 2.12*2.256mm) = 735.7 mm
    P[hPa] = hPa(27*27.07 + 2.12*2.256)*4/3 = 980.9 hPa

    Vičar Zorko
    * ZAIKI_etal_2006.pdf (stran 401)



    ...




    Tipi oblakov.
    Vir:
    https://de.wikipedia.org/wiki/Wolke
    https://en.wikipedia.org/wiki/Cloud#/media/File:Cloud_types_en.svg