U V O D Izračun korektno poda datume Velike noči od leta 0 naprej. Program upošteva tudi datum, ko se je pričel Gregorijanski koledar. V februarju leta 1582 se je katoliška cerkev odločila, da bo uvedla nov koledar v oktobru 1582. Pri novem koledarju so izpustili 10 dni. In sicer: Dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) je sledil datum 15.10. 1582 (petek). Nov Gregorijanski koledar se od prejšnjega Julijanskega razlikuje v tem, da so samo tiste letnice stoletij, ki so deljive s 400, prestopna leta, ostale pa ne. Torej leto 1600 je bilo prestopno leto, 1700, 1800 in 1900 pa ne. (Letnice 1700, 1800, 1900 niso brez ostanka deljiva s 400.) Leto 2000 je spet prestopno leto, leto 2100 pa ne bo. Nov Gregorijanski koledar je bil takoj sprejet v Italiji, Poljski, Portugalski in Španiji. Nekatere druge države so sprejele koledar v naslednjih 300 letih. Npr. Francija je naredila spremembo proti koncu leta 1582, Velika Britanija in njene kolonije, vključno s sedanjo ZDA, so izvedle prehod iz Julijanskega na Gregorijanski koledar šele leta 1752. Razlika med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem se vsakih 100 let pri letnicah, ki niso deljiva s 400 poveča za 1 dan. V letu 2000, ki je prestopno leto pri obeh koledarjih, se razlika ni povečala. Sedaj je razlika 13 dni, konec februarja leta 2100 pa se bo povečala na 14 dni.
Velika noč je (skoraj) vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni (Torej prvo nedeljo po polni Luni po 21. marcu ... [a danes vemo, da lahko pomlad nastopi tudi že 19., 20. marca, tudi 22. marca ... - odvisno od časovne cone], tak je bil dogovor na nicejskem koncilu leta 325 po. Kr. - sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja). Zakaj beseda skoraj in kje so neskladja z današnjo astronomsko določitvijo polne Lune in pomladi - si preberite v nadaljevanju te strani. Cerkev namreč pozna danes že presežno pravilo, da se cerkvena pomlad začne 21. marca. Tudi cerkvene polne Lune (tabele polnih Lun) se po datumu razlikujejo od današnjih astronomskih. O tem več v nadaljevanju! Pustni torek pa je en dan pred pepelnično sredo (47 dni pred Veliko nočjo). Še nekaj pojasnil --------------------- Pravoslavne cerkve uporabljajo za izračun polne Lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, tako izračunana polna Luna odstopa od astronomske polne Lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. To je torej razlog za razhajanje med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem glede datuma velike noči. V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri pride do odstopanja vsaj za nekaj ur od realne (astronomske) polne Lune. Večje odstopanje se je recimo zgodilo leta 1962, ko se je pomlad začela 21.3. okrog 3:32 h, polna Luna pa je bila dosežena ob 8:56 h. 1962 bi tako morala biti velika noč (astronomsko) 25. marca, a je bila velika noč komaj 22.4.1962, teh primerov je več kot 2 % - formula za izračun ima (kot smo že povedali) napako vsaj nekaj ur (glede na astronomske meritve) in posledično imamo tako težave s pomladanskim enakonočjem, v kolikor je na isti dan tudi polna Luna (ali z nekajurnim zamikom naslednji dan). 22. 3. 1818 pa je bila astronomska polna Luna na nedeljo in hkrati velika noč (t. i. cerkvena "polna Luna" pa je bila na soboto). Problem je tudi, ker je dolgo veljalo napačno prepričanje, da se pomlad zmeraj začne 21. marca (to zmoto so v šolah učile še naše generacije, že prestopno leto poruši tako logiko ...) - a temu ni tako, pomlad lahko torej nastopi tudi dan ali dva prej. Pomlad se začne ob uri in datumu, ko Sonce med svojim navideznim letnim gibanjem vstopi v pomladišče - to je v točko na nebesni sferi, kjer se sekata ravnina ekliptike in ekvatorja (dvižni vozel). Enako velja za jesen (padni vozel). Ker Zemlja precesira in potuje po elipsi, enako Luna ..., rotacije Zemlje se zaradi Lune (plimovanja) upočasnjuje ..., dolžina leta - obhod Zemlje okrog Sonca glede na letne čase (pomlad) pa tudi ni cela številka (traja približno 365,242 189 670 dni), zahtevajo astronomske meritve in izračuni (recimo nastopa pomladi in polne Lune) veliko natančnost in tudi stalne korekcije. Nobena cerkev pa noče spremeniti izračuna in zato imamo občasno nedoslednosti glede na korektne astronomske izračune. A to bistveno ne vpliva na ritem praznovanj, ker uporabljamo Sončev koledar. Še nekaj besed v opravičilo našim prednikom. Če bi astronomija pred 1700 in več leti že poznala Keplerjeve zakone in bi imeli bolj natančne meritve, bi danes ne imeli zadreg glede cerkvene definicije prve pomladanske Lune in cerkvenega nastopa datuma in ure pomladi. Takrat so poznali (približne) tabele pojavljanja letnih časov in polnih Lun - tako je skitski (danes del vzhodne Romunije in Bolgarije) menih Dionysius Exiguus (470 - 544) izračunal čas Kristusovega rojstva in uporabil približne datume velike noči (algoritem izračuna datuma velike noči sega v leto 325 po. Kr. ). Iz takratnih Luninih tablic so naredili algoritem (več algoritmov), ki se kar dobro ujemajo s splošno sprejeto resnico (seveda majčkeno napačno), da velika noč vedno nastopi prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Temu je večinoma tako - a recimo leta 2019 in 1962 temu ni bilo tako, po dopolnjeni "Dionysiusevi formuli" je cerkvena namišljena prva pomladna polna Luna leta 2019 komaj aprila in od tukaj napaka (takrat še niso poznali velike napake Julijanskega koledarja - se je niso zavedali, niso poznali ostalih zakonitosti nebesne mehanike, itn). Algoritmi, ki sledijo Exiguusu (in njegovim predhodnikom!) pa se seveda uporabljajo še naprej, da se ne dela še večje zmede s koledarjem, prazniki - datumi v preteklosti in bodočnosti. In sam mislim, da je prav tako - zaradi reformacije koledarjev so padali celotni imperiji ... V resnici bi morali dopolniti našo javno definicijo praznika - in sicer, da velika noč večinoma nastopi prvo nedeljo po prvi polni spomladanski Luni, a se dejansko izračuna po "Dionysiusovi" formuli - ki so jo mnogi dopolnjevali ..., tudi Gauss (neuspešno). Danes obstaja več algoritmov, recimo - "Meeus/Jones/Butcher" algoritem. Na nek način moramo celo pohvaliti naše prednike izpred 1500 in več let (tudi Kaldejce, Egipčane - stare), saj so njihovi izračuni (s časom seveda nekoliko dopolnjeni) še zmeraj znotraj natančnosti nekaj ur med pojavom polne Lune in začetkom pomladi. A kot smo že poudarili - to bistveno ne vpliva na ritem praznovanj, ker uporabljamo Sončev koledar in še po vrhu gregorijanskega. Gregorijanski koledar ima veliko prednost pred Julijanskim, saj se napaka enega dneva (glede na višino Sonca) pri Gregorijanskem koledarju pojavi komaj po približno 3200 letih (takrat bodo en dan odvzeli, recimo da bodo vpeljali spet neko deljivost - tokrat s 3000 ali kaj podobnega). Pri Julijanskem koledarju pa je že sedaj napaka skoraj dva tedna - kar je recimo za kmetijstvo že preveč (o letnih časih in pridelku namreč odloča višina Sonca). To je tudi razlog, da praktično cel svet danes uporablja Gregorijanski koledar, ki je najbolje sinhroniziran z višino Sonca na nebu. Razen v religiozne namene, se še redko kje uporabljajo stari nenatančni koledarji (tudi Lunini). Uporaba koledarjev, ki ne upoštevajo periodičnega spreminjanja višine Sonca na nebu pa zna biti zelo neugodna ..., recimo velik premik praznovanj, težave s setvijo, nasploh težave z načrtovanjem ritma, življenja neke družbe. Povezava z judovstvom Pásha (ali pesah tudi paschal) je judovski praznik, ki ga praznujejo konec marca ali v začetku aprila. V slovenščini ta praznik imenujemo tudi judovska velika noč. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda iz Egipta, kjer so trpeli v suženjstvu. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Exodus - Izhod (glej 2Mz 12,1-50). Praznik pashe se začne na predvečer 15. dne meseca nisana po judovskem koledarju in traja osem dni. Praznovanje se začne s posebno večerjo, imenovano seder. Ta večerja je spomin na noč, ko je Bog udaril Egipčane z deseto nadlogo, judovskim družinam pa je prizanesel. Pasha je pomembna tudi za kristjane, saj je bil Jezus Kristus usmrčen ravno na predvečer pashe, na dan po pashi pa je po njihovem prepričanju vstal od mrtvih. V spomin na ta dogodek kristjani praznujejo veliko noč. Kristjane se je v Rimu preganjalo. Cesar Dioklecijan je recimo v letih 303 in 304 izdal več protikrščanskih odlokov. Odredil je prepoved bogoslužja, zaplembo knjig, rušenje cerkvenih stavb, aretacijo cerkvenih voditeljev, kar se je nanašalo na vse, ki so imeli v bogoslužju kakšno večjo vlogo. Zahteval je tudi, naj vsi državljani imperija darujejo poganskim bogovom, sicer jih čaka smrt ali prisilno delo v rudnikih. Preganjanje in ubijanje krščanskih vernikov se je v Rimu končalo aprila leta 311, ko je cesar Galerij vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Dve leti pozneje pa je Konstantin I. Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Pisalo se je leto 391, ko je po nekaterih virih 8. nov. cesar TEODOZIJ razglasil krščanstvo za uradno vero rimskega imperija. Dogovor o datumu praznovanja velike noči so izbrali glede na pasho (približno ujemanje) na nicejskem koncilu leta 325 po. Kr. - sklical ga je rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja. Izračuni so bili takrat zelo nenatančni, več rezultatov ... - bilo je veliko zmede, prepirov. Koledar takrat še ni bil vezan na leto Jezusovega rojstva, ampak na julijanski koledar. V Rimu je koledar na začetku temeljil na grškem luninem letu, občasno pa so ga uskladili s sončevim letom. Začetek štetja pa so vezali na pripoved o nastanku mesta Rim v leto 753 pr. Kr. Osnovni Lunin koledar ima dvanajst mesecev (mesec traja 29,53059 dni) in to je tudi Lunino leto, ki običajno traja 354 dni (12*29,53059 dni = 354.36708 dni). Mesec po dogovoru traja 29 ali 30 dni. Ker je Lunino leto krajše približno za 11 dni od Sončevega, se recimo prazniki izmenjujejo glede na Sončev koledar - zamikajo pa se sevda tudi letni časi, kar je zelo neugodno za planiranje življenja neke skupnosti. Prvi pomemben korak k časovno stabilnemu koledarju pa je omogočil starogrški astronom in matematik Sosigen, ki je leta 46 pr. Kr. na Cezarjevo pobudo sodeloval pri prenovi grškega koledarja in uvedbi t. i. julijanskega. Veljati je začel leta 45 pr. Kr. Zahodno Rimsko cesarstvo je zaradi dekadence, notranje nehomogenosti, razprtij, vpadov tujih ljudstev in tudi podnebnih sprememb leta 476 propadlo. Tako je v Evropi nekaj časa vladal popoln kaos, lakota, bolezni, brezvladje, ropanja, pomori (naši predniki so se zato zatekli na utrjene vzpetine – »ajdne«). Takrat se še tudi niso zavedali velike napake julijanskega koledarja glede na višino Sonca – približno tri dni zamika na 400 let. Okrog leta 500 je že omenjeni menih Dionysius poskušal narediti red vsaj pri štetju let. Postavil je začetek štetja v leto Kristusovega rojstva in hkrati predpisal (privzel) pravila za računanje datumov velike noči, ki so veljale do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 in v pravoslavnih cerkvah veljajo še danes. Kot osnovo je uporabil 19 letni Lunin cikel Grka Metona, povzet po precej starejšem babilonskem koledarju. Babilonci so tudi uvedli poljedelsko kulturo, dediči katere smo mi vsi. Od Babiloncev (Kaldejcev) smo prevzeli tudi 7 dnevno štetje dni v tednu (po: Soncu, Luni, Merkurju, Veneri, Marsu, Jupitru, Saturnu), razdelitev ur in minut na 60 delov, razdelitev kroga na 360 delov - stopinj (zaokrožena dolžina leta v dnevih), delno koledar, matematiko ... Trajanje Metonovega cikla je 235 mesecev po 29,53059 dni = 6939.68865 dni in je približno enako 19 julijanskim letom (19 let po 365,25 dni = 6939,75 dni). Torej z razliko ciklov manjšo kot 1,5 ure, izračun (365.25*19 - 235*29.53059 = 0,06135 dni). Z uvedbo tega cikla so lahko računanje po mesecih prilagodili izvrednotenju po letih (ker cikel vsebuje celo število Luninih mesecev). Ščip in mlaj se pojavita vsakih 19 let ob enakem datumu (a to le približno velja za julijanski koledar, kot smo namreč že izračunali, je neujemanje za več kot uro v razkoraku [približno 1.4724 ure], kar znese napako enega dneva približno v 310 let = 19 let * (24 h/1.4724 h) ). Torej je računanje Luninih faz po Metonovi metodi že po dobrih tristo letih (v julijanskem koledarju) napačno ... Polne cerkvene Lune so pridobljene iz tabele, ki temelji na srednjih gibanjih Sonca in Lune. Velikonočna polna Luna je tabelirna polna Luna, ki se pojavi na ali po 21. marcu in prva nedelja za njo je velika noč. Velika noč je tako lahko tudi 22. marca, zgodi se samo, ko velika sobota pade na 21. marec (ali lahko celo, ko je resnična astronomska polna Luna 22. marca na nedeljo, rec. leta 1818 - seveda je dal cerkveni izračun "paschal" polno Luno na 21. marca). Najkasneje pa velika noč nastopi 25. aprila - po cerkvenem algoritmu (ki se, kot bomo videli, v slabih 9 % let ne ujema z astronomskimi izračuni in meritvami - tedenski zamik, redko mesečni). Kje je še dodatno protislovje! Tudi mi smo se še v šoli napačno učili, da se pomlad zmeraj začne 21. marca - to ne drži (oz. drži le občasno)!!! Ker se lahko astronomsko pomladno enakonočje dejansko zgodi 19., 20. ali 21. marca, astronomska polna Luna pa lahko pade tudi dan prej ali kasneje kot v povprečnem tabelaričnem datumu - in tako pride do neskladij. Včasih se tako zgodi, kot rec. 2019 in 1962, da se velikonočni datum, izračunan iz resničnih gibanj Sonca in Lune, razlikuje od datuma (celo za dve polni Luni), določenega iz cerkvenih pravil (v bistvu starih nekoliko napačnih astronomskih pravil - ki pa so pričakovane za čase, ko še ni bilo ustreznih merilnih instrumentov in natančnejših opazovanj, merjenj). Takih let je približno slabih 9 %, slabih 80 v dobrih 900 letih. Let, ko je razhajanje celo za dve polni Luni, pa je približno 2,4 %.
Vnesite leto : Dan : [ Dan (Julijanski k.) : ] Dan (Gregorijanski k.) : Mesec: [ Mesec (Julijanski k.): ] Mesec (Gregorijanski k.): Cerkvena polna Luna (mnogokrat se ne ujema z astronomsko): (Paschal full moon day : | Paschal full moon Month ) Da v našem času določite praznovanje pravoslavne veliko noči v Gregorijanskem koledarju (po Gregorijanskem koledarju namreč živi danes cel svet), prištejte julijanskemu datumu 13 dni (od 1900 do 2099). Leta 2100 in po njem pa bo potrebno prišteti že 14 dni. To je enaka vaja, kot izračun pravoslavnega božiča v Gregorijanskem koledarju: 25. dec. + 13 dni = 25. dec. + 6 dni + 7 dni = 7. jan. Pretvorniki med koledarji so recimo na strani www.math.harvard.edu. Zakaj različne kulture vztrajajo še pri svojih (kdaj s stališča letnih časov zelo napačnih koledarjih), je isto vprašanje, kot je vprašanje - kaj je človek (odg. ni enoznačen, smo hkrati bitja razuma in tudi čustev, globoke tradicije ... in oboje [troje] skupaj se kdaj izključuje ...)? A praktično vse kulture danes dejansko živijo v koledarju, ki se je najbolj približal ujemanju z letnimi časi, pravemu letnemu navideznemu gibanju Sonca na nebu - to je Gregorijanski koledar. Gregorijanski koledar nam zagotavlja varno načrtovanje življenja, od kmetijstva naprej, kulture oblačenja, načrtovanje praznikov, načrtovanje zalog hrane, preventivnih ukrepov s področja zdravja, šolskih dejavnosti, načrtovanje zalog energije (elektrika, kurjava) ... in to za nekaj 100 let v bodočnost, celo za nekaj 1000 let.
Števec obiskov
Avtor: Zorko Vičar, 27. november 2002! Uporaba kode je dovoljena, le avtorstvo naj ostane razvidno.
Sledi tabela datumov - let, ko se star in novejši (astronomsko korektnejši) izračun velike noči, ne ujemata. Takih let je približno slabih 9 %, slabih 80 v dobrih 900 letih. Od tega je kar 2,4 % takih let, ko velika noč nastopi celo po drugi spomldanski polni astronomski Luni - več spodaj. Od 1583 do 2000 Velika noč Velika noč Leto Gre. kol. Astronomska v.n. Leto Gre. kol. Astronomska v.n. 1590 22 April 25 Marec 1825 3 April 10 April 1598 22 Marec 29 Marec 1829 19 April 26 April 1609 19 April 26 April 1845 23 Marec 30 Marec 1622 27 Marec 3 April 1876 16 April 9 April 1629 15 April 8 April 1900 15 April 22 April 1666 25 April 21 Marec 1903 12 April 19 April 1685 22 April 25 Marec 1923 1 April 8 April 1693 22 Marec 29 Marec 1924 20 April 23 Marec 1700 11 April 4 April 1927 17 April 24 April 1724 16 April 9 April 1943 25 April 28 Marec 1744 5 April 29 Marec 1954 18 April 25 April 1778 19 April 12 April 1962 22 April 25 Marec 1798 8 April 1 April 1967 26 Marec 2 April 1802 18 April 25 April 1974 14 April 7 April 1818 22 Marec 29 Marec 1981 19 April 26 April OD 2001 do 2500 Velika noč Velika noč Leto Gre. kol. Astronomska v.n. Leto Gre. kol. Astronomska v.n. 2019 21 April 24 Marec 2296 19 April 22 Marec 2038 25 April 28 Marec 2299 16 April 23 April 2045 9 April 2 April 2316 16 April 9 April 2049 18 April 25 April 2336 5 April 29 Marec 2057 22 April 25 Marec 2339 26 Marec 2 April 2069 14 April 7 April 2353 22 Marec 26 April 2076 19 April 22 Marec 2372 26 Marec 23 April 2089 3 April 27 Marec 2390 8 April 1 April 2095 24 April 27 Marec 2394 17 April 24 April 2096 15 April 8 April 2410 25 April 28 Marec 2106 18 April 25 April 2417 2 April 9 April 2114 22 April 25 Marec 2421 18 April 25 April 2119 26 Marec 2 April 2429 22 April 25 Marec 2133 19 April 22 Marec 2437 22 Marec 29 Marec 2147 16 April 23 April 2448 19 April 22 Marec 2150 12 April 19 April 2451 16 April 23 April 2170 1 April 8 April 2467 24 April 27 Marec 2171 21 April 24 Marec 2468 15 April 8 April 2174 17 April 24 April 2471 5 April 12 April 2190 25 April 28 Marec 2486 21 April 24 Marec 2201 19 April 26 April 2488 4 April 28 Marec 2221 15 April 8 April 2491 25 Marec 1 April 2245 13 April 20 April 2492 13 April 20 April 2277 22 April 25 Marec 2495 10 April 17 April Kolikokrat se je velika noč zgodila (ali se bo) celo po 2. spomladanski astronomski polni Luni, pa kaže spodnja podtabela zgornje. leto koledarska v.n. astro. v.n. 1590 22 April 25 Marec 1666 25 April 21 Marec 1685 22 April 25 Marec 1924 20 April 23 Marec 1943 25 April 28 Marec 1962 22 April 25 Marec 2019 21 April 24 Marec 2038 25 April 28 Marec 2057 22 April 25 Marec 2076 19 April 22 Marec 2095 24 April 27 Marec 2114 22 April 25 Marec 2133 19 April 22 Marec 2171 21 April 24 Marec 2190 25 April 28 Marec 2277 22 April 25 Marec 2296 19 April 22 Marec 2410 25 April 28 Marec 2429 22 April 25 Marec 2448 19 April 22 Marec 2467 24 April 27 Marec 2486 21 April 24 Marec Torej v okrog 2,4 % (v povprečju 900 let) pa velika noč ni samo napačno datirana glede na astronomske meritve in izračune, ampak je datirana celo po drugi pomladni (astronomski) polni Luni - skupaj pa je torej okrog 9 % neujemanj. Da je zamik dveh polnih Lun se delno vidi že po datumih velike noči, večina nastopi po 20. aprilu, 4 pa celo 19. aprila. Velika noč 19. aprila 1981 pa se je ujemala tako astronomsko kot cerkveno - no ja, v bistvu je bila ta velika noč kar na prvo pomladno polno Luno. Povprečen čas med polnima Lunama je 29.530588853 dni, in če nastopi astronomska polna Luna okrog 20. ali 21. marca, bo naslednja okrog 19. aprila.