Sestavni del ocene pri geografiji v 9. razredu je tudi seminarska vaja. V nadaljevanju so predstavljena osnovna navodila za njeno izdelovanje ter kriteriji za ocenjevanje tovrstnega izdelka.

Vsa morebitna vprašanja, predloge, pripombe ... mi sporočite po elektronski pošti, če pa imate težave s samim izdelovanjem vaje, pa se lahko obrnete name tudi v času, ki je namenjen razgovorom z učenci.

Rok za oddajo seminarskih vaj v šolskem letu 2005/2006 je 15. 02. 2006. Pri izdelavi seminarske vaje upoštevajte navodila, ki jih najdete na INFO tabli in v delovnem zvezku Geografija za 9. razred na straneh 54 in 55.

Kriteriji za ocenjevanje seminarskih vaj so objavljeni na info tabli v razredu.

Pri oceni bo upoštevana vsebina seminarske vaje, sestavni del pa bo tudi usklajenost seminarske vaje z danimi navodili.
















KAKO IZDELAM SEMINARSKO VAJO?



Seminarska vaja naj bo dolga od 10 do 15 strani (brez naslovnice), v kar je všteta stran s kazalom (vedno je na začetku, praviloma nima oznake strani, če jo že ima, je to stran 1), besedilo, zemljevidi, slike … Na zadnjo stran obvezno napišite vse uporabljane vire in literaturo, primer za pravilno navedbo je opisan spodaj. Naloga mora obvezno vsebovati vsaj en zemljevid! Najdete jih v atlasu, na internetu, lahko jih dobite tudi pri meni.

Osnovna literatura so vsi učbeniki, atlasi, za Slovenijo Enciklopedija Slovenije, knjige Slovenija, pokrajine in ljudje ter Zakladi Slovenije … Za Evropo in svet so uporabne zbirke Dežele in ljudje, Države sveta … Pomagate si lahko, ni pa nujno, tudi z internetom na strani www.svarog.org, kjer boste našli tudi povezave na druge spletne strani, pri g. Iztoku Kuku pa si lahko ogledate tudi zgoščenke z izbrano tematiko. Informacije lahko najdete tudi na različnih spletnih iskalnikih, najboljši je www.google.com.

Naloga je lahno pisana v rokopisu, s pisalnim strojem ali računalnikom. Če napišemo nalogo z računalnikom, je največja dovoljena uporabljena velikost črk 12, največji dovoljeni uporabljeni razmik vrstic pa 1.5 (tega priporočam zaradi lažje berljivosti). Pišite le v eni barvi!

Seminarsko vajo pišemo na bele liste formata A4. Pri trm pazite na to, da bodo imele strani ustrezne robove; zgornji, spodnji in desni rob naj merijo 25 mm, levi pa 30 mm.

Vsaka stran, razen naslovnice in kazala (priporočljivo), mora biti oštevilčena bodisi v sredini zgornjega ali spodnjega roba. Začetne strani posameznih poglavij in podpoglavij morajo biti ustrezno navedene tudi v kazalu.

Naslove poglavij in podpoglavij pišemo v levi poravnavi in jih za razliko od besedila le poudarimo in ustrezno oštevilčimo, ne uporabljamo različnih barv ali velikosti!



Primer pravilnega naslavljanja poglavja in podpoglavja (enaka razporeditev mora biti tudi v kazalu):

1 Naravnogeografske značilnosti Ljubljanske kotline

1.1 Lega in delitev

Ljubljanska kotlina leži ...


Primer kazala:

KAZALO



0 Uvod

1 Naravnogeografske značilnosti Ljubljanske kotline

1.1 Lega in delitev

1.2 Kamninska (geološka) zgradba

1.3 Podnebje, prst in rastje

...




2

3

3

4

5



Seminarsko vajo oddamo v plastični mapi s sponko in je ne dajemo vezati!

Vse naloge morajo imeti enotno izdelano naslovnico (glej primer razporeditve prostora spodaj)! Na naslovnici, ki ni oštevilčena in ne šteje v skupni obseg vaje, lahko uporabimo večjo velikost črk zgolj za naslov vaje (velikost do 16) in pripis (velikost do 14).

Na naslovnici ne sme biti nobenih slik ali drugačnih grafičnih prilog!


Primer naslovnice:




OŠ Preserje

Preserje 60

1352 Preserje










NASLOV SEMINARSKE VAJE






(Seminarska vaja iz geografije)










Mentor: Damjan Snoj





















Kraj, mesec, leto izdelave


Ime, priimek, razred



















Na zadnji (samostojni) strani moramo navesti vse uporabljene vire in literaturo, ob samih slikovnih prilogah (zemljevidi, slike, grafikoni ...) pa moramo obvezno navesti tako pojasnilo kot tudi vir, če nismo sami avtor grafičnega prikaza. Za vse nejasnosti v zvezi s citiranjem se lahko obrnete tudi na go. Goranko Kreačič, šolsko knjižničarko.


Citiranje:

Primere pravilnega citiranja povzemam po mednarodnih standardih in po pravopisnem priročniku Jožefa Skaze (2000). Zadeva ni čisto enostavna, ker moraš paziti in ločevati med tem, kaj je knjiga, kaj revija – tudi strokovna – in kaj internet ... Veliko potrpljenja ...


Citiranje v samem besedilu:

  • citate opremimo z narekovajem ali dvopičjem ali pa jih od ostalega besedila ločimo grafično (npr. poševni tisk, vendar mora biti to enotno skozi celotno besedilo),

  • citat ne sme biti prekratek (samo beseda ali besedna zveza) in ne predolg (daljši od besedila, ki smo ga zapisali sami),

  • citat mora biti natančen in dobeseden,

  • vir citata mora biti naveden v oklepaju (priporočen oglati, ni pa nujno) neposredno za citatom,

  • avtorjev ne citiramo skupaj z njihovimi nazivi (gospod, gospa, doktor ...) ...


Citiranje pod črto

Pomembno je, da je oznaka vedno ZA končnim ločilom povedi, razen če je citat sredi nje. Poznamo tri primere navajanja pod črto, odločiš se za enega in ga nato uporabljaš skozi celotno nalogo:


1S. Banič, Latinski pregovori, izreki in izrazi, Ljubljana 1990, str.63.

1Stanko Banič, Latinski pregovori, izreki in izrazi, Ljubljana 1990, str.63.

1S. Banič, Latinski pregovori, izreki in izrazi, Ljubljana 1990, str.63.


Navedba vira na koncu enote

Velja enako kot prej, obstaja več možnosti, vendar se moraš odločiti za enotno skozi celotno nalogo. Po tem priročniku moraš navesti tudi številko strani.


Primeri:

Ovidij je rekel, da pesmi prihajajo iz duše (Banič, 1990, 63.),

Ovidij je rekel, da pesmi prihajajo iz duše (Banič, 1990: 63.),

Ovidij je rekel, da pesmi prihajajo iz duše [Banič, 1990, 63.],

Ovidij je rekel, da pesmi prihajajo iz duše [Banič, 1990: 63.].


Navajanje literature na koncu besedila

En avtor:

Avtor. Naslov dela. Kraj izdaje: založba, leto izdaje.


Primer:

Bajt, D. Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja, 1994.


Več avtorjev:

Avtorji. Naslov dela. Kraj izdaje: založba, leto izdaje.


Primer:

Čar, J. et. al. Slovenski jezik in stilistika. Ljubljana: ZRSŠ, 1978.


Pazi na pravilno uporabo ločil, ležeče pisave ter presledke za vejicami in pikami!


Citiranje iz revij

Avtor. Naslov članka. Naslov revije, letnik (letnica) številka, stran.


Primer:

Verlič, Z. Spletne strani šolskih knjižnic. Šolska knjižnica, 13 (2003) 3, str. 125—133.



Citiranje z interneta

Vedno zapišemo celoten naslov spletne strani in praviloma naslova ne delimo! Zapisati moramo tako datum nastanka strani in datum ter uro, ko smo vir uporabili.


Primer:

Kako izdelam seminarsko vajo. (objavljeno 2005-12-15) http://www2.arnes.si/~dsnoj/seminarske/seminarske.html (uporabljeno 2005-12-18 ob 18.05)


Če citiramo v besedilu, enako storimo v oklepaju, le da takrat ni velike začetnice (http://www.vpvs.uni-lj.si.).




Podrobnejše informacije, vprašanja, navodila, neznanke … lahko dobite vsak torek med 7.30 in 8.15, ko sem dežuren, po elektronski pošti ali pa po dogovoru, vendar najkasneje do 05. 02. 2006.




























VIP


Prejšnja stran


Začetna stran