Razvoj kmetijstva

Sredi stoletja je bila dokončno premagana krompirjeva bolezen, ki je povzročila hudo lakoto po vsej Evropi (najhuje je bilo na Irskem).
Novo oviro v kmetijstvu je predstavljalo širjenje oidija (pepelasta plesen) in peronospore v vinogradih.
Vinogradništvo je bilo ob koncu stoletja, ko se je pojavila še trtna uš, praktično pred propadom. Vinograde so rešili tako, da so na ameriško podlago cepili naše sorte ali pa so vanje uvajali samorodne, necepljene trte (šmarnica).
Mnogi so pospeševali razvoj sadjarstva, saj so ravno tu videli priložnost za izboljšanje življenja podeželskega prebivalstva. Napredovalo je tudi čebelarstvo.
Za živinorejo je značilna preusmeritev iz pašne na hlevsko, na poljih sta bili s tem namenom posejani detelja (lucerna) in koruza.