|
Zaradi
vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje druge
fronte, s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944
prišlo do izkrcanja zavezniških čet v Normandiji. Po uspešnem izkrcanju
je prišlo do bitke za Francijo, katere vrhunec je bila osvoboditev
Pariza. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni
umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za Siegfridovo
obrambno črto oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih
utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so
nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in
Nizozemske. Vendar se je Operacija Market-Garden, ki je označevala
napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko
stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti
zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra
so Nemci v Ardenski ofenzivi izvedli še zadnji bliskoviti napad, v
katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube,
vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do
konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra
1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo
prečkati mejno reko Ren, s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je
označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem
ameriških in ruskih enot na reki Labi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
