
|
Bliskovita vojna (blietzkrieg)
|
Druga svetovna vojna
se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim
napadom na Poljsko. Nemčija je kot vzrok navedla zaigran incident na
nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško
radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je
Velika Britanija kot poljska zaveznica v Berlin poslala ultimat, vendar
ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki
Britaniji sta se pridružili še Avstralija in Nova Zelandija. Nekoliko
kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija,
ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še
Kanada, Južna Afrika in Nepal.
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno
Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika
Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista
mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v
tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi
lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori
letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo,
vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira
agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski
zadala Sovjetska Zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla
vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6.
oktobra kapitulira. Državo sta si nato po dogovoru Ribbentrop-Molotov
razdelili Nemčija in Sovjetska zveza: prva je okupirala zahodni del
države, druga pa vzhodni del.
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji
pojavila t. i. lažna vojna, ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude
in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno Maginotovo in
Siegfridovo linijo. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je
okupirala še baltske države: Litvo, Latvijo in Estonijo, na daljnem
severu pa se je v t. i. zimski vojni spustila v krvave spopade s finsko
vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo
istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941,
ko je Nemčija v operaciji Barbarosa napadla SZ.
Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem
bojišču. Do bojev je prišlo v Skandinaviji, vzrok zanje pa je bilo
varovanje transportnih poti do rudnikov železa na Švedskem, od katerih
je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev
nemotene dostave rude preko Norveške in Švedske so bili Nemci
pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi
prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer
nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo zavzetje
Danske in Norveške. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav
v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti
Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko
vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila
zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza
Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil Neville Chamberlain kot
ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je Winston
Churchill, ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija
napadla nevtralne države: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa se
je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo
Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in
francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško
armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta
bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle
in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v operaciji Dinamo
sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla
še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato
je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je
nemška armada usmerila proti Parizu. Sledila je bitka pri Somi, v
kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta 22. junija
podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in
okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila
neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.
Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik
nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki
Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati
operacijo Morski lev, do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo
predhodno potrebno uničiti RAF. Tako se je začela na nebu nad Veliko
Britanijo, Bitka za Britanijo, v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna
se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška
letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne
operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada
zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske
postavljati mogočen atlantski zid.
|

|
|

|

|

|

|

|

|

|

|

|
|