Jamski sistem Molička peč je z globino 1130 m četrta najgloblja jama v Sloveniji. Izven pogorja Kanina, na katerem se nahajajo prve tri najgloblje jame, pa je to najgloblja jama v Sloveniji. Sistem Molička peč se imenuje zato, ker ga sestavljata dve globoki brezni. To sta Zadnikovo brezno in Ledena devica. Vhoda obeh jam se nahajata slabih 200 m narazen. Jami oziroma brezni se združita na globini 620 m, od tam dalje pa se sistem nadaljuje kot ena jama.

Vhoda brezen se nahajata na kraški planoti pod Moličko pečjo (Molička peč je z 2029 m drugi najvišji vrh v grebenu, ki se razprostira JV nad Robanovim kotom). Nadmorska višina vhodov znaša 1900 m in 1884 m. Dostop do njih poteka po gozdni cesti, na katero zavijemo v Podvolovljeku (dolina Lučnice) in se po njej peljemo cca 12 km vse do planine Ravne. Tam pustimo avtomobil in poiščemo markirano planinsko pot, ki vodi mimo Dleskovca in Velikega vrha proti Korošici. Po cca uri hoje zavijemo s poti desno in se po brezpotjih po 3/4 ure povzpnemo do vhoda v Zadnikovo brezno. 200 m naprej pa se nahaja vhod v Ledeno devico.

Raziskovanje Sistema Molička peč je potekalo od oktobra 1991 do septembra 1995 leta. Sprva so raziskave tekle paralelno v obeh vhodnih breznih hkrati. Zadnikovo brezno je raziskoval jamarski klub Topolšica, ki je pričel z raziskavami že jeseni 1991 leta, Ledeno devico pa JK Siga Velenje. Slednji so vhod v Ledeno devico našli sredi leta 1992. Prvi smo prodrli do dvorane, kjer se brezni združita, topolški jamarji. Po kasnejšem medsebojnem dogovoru smo jamarji skupaj razopremili Ledeno devico (slika enega izmed številnih brezen v Ledeni devici) in opremo preusmerili v Zadnikovo brezno. Slednje je bilo mnogo lažje prehodno kot Ledena devica, zato smo se odločili, da bomo za potrebe nadalnjih raziskav koristili Zadnikovo brezno.

Topolški jamarji se nadaljnjih raziskav fizično nismo več udeleževali, smo pa še vedno sodelovali pri projektu raziskovanja in sicer tako, da smo prispevali vso razpoložljivo opremo (800 m vrvi, 40 vponk ipd.), ki je sicer bila razpeljana po Zadnikovem breznu ter na ta način omogočili raziskovalni ekipi prehod v spodnje dele jamskega sistema. Raziskovalni ekipi smo tudi izdatno pomagali pri širjenju ožine na globini 682 m.