Mahovi

Fissidentaceae - polzobniki

Temenska celica gametofita teh nenavadno stopničastih mahov se deli v dve polovici in tvori ploščate vejice z lističi v eni ravnini; pod površjem prsti se nahaja trajna rjava protonema, ki močno preprede rastno okolje. Peristom sporofita nastopa s šestimi po dolžini prepolovljenimi zobci.
V družini najdemo en sam rod, Fissidens (polzobnik), s približno 700 znanimi vrstami, razširjenimi po vseh celinah z izjemo Antarktike.
Latinski priimek teh mahov v večih pogledih ustreza njihovim osnovnim značilnostim (lat. fissum - cepljen, dens - zob); lističi imajo obliko suličastih zobcev, ki so okrog vejice premenjalno razporejeni v eni ravnini, pri dnu pa imajo na gornji strani poseben žepek, zaradi česar izgledajo kot po širini preklani...medtem ko so zobci, ki na sporofitu tvorijo peristom, prav tako preklani, in sicer z vrha po polovici skoraj vse do dna (površen pogled daje napačen vtis, da je zobcev 12).
Polzobnike najdemo v pretežno listnatih gozdovih in drugih splošno senčnih okoljih - ljubijo ilovno prst, trajna protonema pa jim omogoča rast tudi na močno steptanih tleh in povrhu še sterilizira okolico; zaradi svoje trdožive narave so ti mahovi priljubljeni v akvaristiki.
¤ ¤ ¤

Polzobnik (Fissidens)

Fissidens adianthoides
Venerin polzobnik
R: vlažna prst; ob poteh, na lesu in po skalovju
N: po vsej Sloveniji
Fissidens taxifolius
Tisov polzobnik
R: vlažna prst; ob poteh in vodotokih
N: po vsej Sloveniji? (Ljubljana - Mostec)
¤ ¤ ¤
← Nazaj ←