|
Seminarska naloga: OPISNO OCENJEVANJE Študijsko leto 2002/03, izredni študij, Mojca Ostan 1. UVOD Naloga učitelja je, da preveri in oceni znanje, ki ga je učenec osvojil. Pri svojem delu sem doslej ocenjevala učence številčno, le eno šolsko leto sem izvedla prehod iz opisnega ocenjevanja na številčno. Pri svojem delu pa sedaj v četrtem razredu osemletke vrednotim učenčeve aktivnosti pri različnih dejavnostih. Prav ta dva načina dela bi Vam v svoji seminarski nalogi predstavila, presojo o tem ali mi je to uspelo ali ne, pa prepuščam Vam in Vas prosim, da mi morebitne napake popravite. Zavedam se namreč, da: Učenec ni posoda, ki jo je treba napolniti, ampak svetilka, ki jo je treba prižgati. 2. PREHOD IZ OPISNEGA NA ŠTEVILČNO OCENJEVANJE V tretjem razredu osemletke izvedemo prehod iz opisnega ocenjevanja na številčno. Učenčevo znanje pretvorimo v kategorijo doseženega nivoja znanja glede na začrtane cilje oziroma kriterije. Tega ne izpeljemo naravnost, pač pa s prehodom iz opisne oblike ocenjevanja v kombinirano in šele potem v številčno. Zelo pomembno je, da se učitelj loti ocenjevanja postopoma, saj morajo način vrednotenja in oceno učenci razumeti. Pomembno je, da zna učenec skupaj z učiteljem ovrednotiti proces svojega dela in rezultat. Pri izvajanju postopka pazimo: * da vrednotimo postopek in rezultat; * da vrednotimo skupaj z učencem, krepimo sistem samovrednotenja in učenec naj razume kriterije uspešnosti; * da ne hitimo s številčnim ocenjevanjem in da izvedemo blag in jasen prehod; * da ves čas ocenjevanja upoštevamo tak postopek pridobivanja ocen, kot je uporabljen pri pridobivanju opisne ocene; * da ne začnemo s številčno oceno ocenjevati slabše izdelanih izdelkov; * da otroku ne predstavimo številčne ocene z negativno oceno. Poiščemo primerne načine približevanja sistemu petstopenjske ocenjevalne lestvice otroku. Učenec se mora najprej naučiti prepoznavati kriterije za nezadovoljstvo in na drugi strani za dobro opravljeno nalogo. Največjo pozornost usmeri učitelj razmišljanju, kako kategorije in nivo dosežka nazorno prikazati učencu, da bo znal kasneje to smiselno pretvoriti v številčno oceno. Da pa bo učitelj tej nalogi kos, mora biti usposobljen za opisno ocenjevanje. Delo mora znati dobro načrtovati in neprestano iskati nove načine za čim nazornejše prikazovanje kombiniranega ocenjevanja. Izobraževati se mora za sodobne in aktivne metode in oblike poučevanja. Pri svojem delu pa mora dobro sodelovati s starši in jim prepričljivo predstaviti svoje delo in načrte. Opisni komentarji naj ostanejo še vedno eden izmed načinov ocenjevanja in preverjanja znanja posameznih sestavin še kasneje. Učencu namreč z opisnim komentarjem pomagamo razumeti številčno oceno. 3. PREDSTAVITEV PREHODA IZ OPISNEGA NA ŠTEVILČNO OCENJEVANJE Učenci, ki sem jih sprejela v tretjem razredu so bili že vajeni opisnega ocenjevanja, ki ga je izvajala kolegica s tristopenjsko lestvico ( semafor ). Svoje delo sem skrbno načrtovala in si naredila seznam nalog, ki sem jih izvedla v tekočem šolskem letu: * pripravila in izpeljala sem srečanje s starši, kjer sem jim predstavila učnovzgojne cilje v tretjem razredu in kriterije za vrednotenje le teh; * predstavila sem jim prehod na številčno ocenjevanje. Učenci so bili vajeni tristopenjske lestvice ocenjevanja, zato sem jo v mesecu septembru in oktobru tudi sama izvajala, le da sem za grafično ponazoritev uporabila drugačne simbole( sonček, sonček z oblakom in oblak).Glej prilogo. V mesecu novembru in decembru pa sem se želela približati petstopenjskemu ocenjevanju, zato sem za grafično ponazoritev uporabila simbole ( sonček, sonček z majhnim oblakom, sonček z večjim oblakom, oblak in deževen oblak). Glej prilogo. * načrtovala sem stalno spremljanje učencev, pisala komentarje pod izdelki otrok; * oblikovala sem osebnostno mapo- portfoljo za posameznega učenca; * starši so skupaj z učenci na pogovornih urah mapo pregledali in skupaj smo se pogovorili o uspehih; * oblikovala sem nazoren način kombiniranega ocenjevanja- grafična ponazoritev in številčna ocena v mesecu januarju ,februarju in marcu; * v mesecu aprilu, maju in juniju sem učence ocenila s številčnimi ocenami; * izvedla sem torej nežen prehod iz opisnega preko kombiniranega na številčno ocenjevanje;Glej prilogo. * s starši sem sodelovala na pogovornih urah. Opisni komentarji so ostali še vedno eden izmed načinov ocenjevanja in preverjanja znanja pri mojem delu še kasneje. Učencu namreč z opisnim komentarjem pomagamo razumeti številčno oceno. 4. PREDSTAVITEV VREDNOTENJA DELA UČENCEV PRI NARAVOSLOVNIH DEJAVNOSTIH V ČETRTEM RAZREDU Avtonomija oz. strokovna svoboda učitelja se kaže v tem, da izbiramo, načrtujemo, izvajamo in evalviramo didaktične poti, preko katerih želimo doseči zastavljene cilje. Sodobni pristopi, ki jih uvajam pri svojem pouku, omogočajo mojim učencem aktivnejšo udeležbo. Pri tem delu jih vzpodbujam pa tudi vrednotim. Način vrednotenja sem predstavila staršem in učencem na začetku šolskega leta. Grafično (semafor) in opisno jih preverjam pri naravoslovnih dejavnostih opazovanja, razvrščanja in urejanja, eksperimentiranja, sklepanja in utemeljevanja, napovedovanja in sporazumevanja. Glej prilogo. V razredu imam majhno število otrok, zato sem načrtovala, da jih bom v letošnjem šolskem letu preverila trikrat pri vsaki dejavnosti. Učenci so pri delu še bolj motivirani, starši pa se s tem načinom dela tudi doma več pogovarjajo o tem kaj so danes v šoli počeli, ne pa kakšno oceno so učenci dobili in kaj imajo za domačo nalogo. Osebno mislim, da mi bo tak način preverjanja znanja koristil tudi pri mojem nadaljnjem delu. 5. LITERATURA 1. DRUGAČE V DRUGAČNO ŠOLO ( več avtorjev ), uredila C.R.Pučko ( 1994 ), Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2. OPISNO OCENJEVANJE ( VEČ AVTORJEV ), UREDILA C.R.Pučko ( 1995 ), pedagoška obzorja Novo mesto 3. OPISNO OCENJEVANJE ( več avtorjev ), uredila C.R.Pučko ( 2002 ), Nazaj na stran Pedagoška psihologija
|