New Page 1

GOSTOVANJE MEDNARODNEGA FOLKLORNEGA ANSAMBLA - "GORGANY" – LVOV - UKRAJINA

Spoštovani prijatelji!

Želimo Vas seznaniti z izvedbo našega velikega projekta, ki se je zgodil v okviru mednarodnega sodelovanja med R. Slovenijo in Ukrajino. Društvo Ukrajincev Slovenije je s pomočjo prijateljev in sodelavcev uspelo organizirati in realizirati sedemdnevno turnejo Mednarodnega otroškega folklornega ansambla »GORGANY« iz Lvova – UKRAJINA. Pri tem bi se želeli zahvaliti vsem sodelujočim, ki so na kakršenkoli način pomagali. Na prvem mestu je vsekakor Javni sklad R. Slovenije za kulturne dejavnosti manjšin, Veleposlaništvo Ukrajine v R. Sloveniji, Veleposlaništvo R. Slovenije v Ukrajine, časni konzul g. Vladimir Podbregar, g. Lev Popel, ravnatelji osnovnih in srednjih šol na katerih so gosti nastopali.

Posebna zahvala gre tudi Občini Kamnik in Turističnemu centru. Ne bomo nikdar pozabili prijaznosti ge. Andreje Eržen in njenih čudovitih punc, ki se imenujejo, Alenka, Urša in še druge, katere prisrčno pozdravljamo. V veliko pomoč so nam bili tudi sestre Uršulinke iz samostana MEKINJE. Prav pri njih smo naleteli na veliko ljubeznivost in razumevanje. Ponudili so nam vse kar so imeli na razpolago in niso spraševali, kako jim bomo za vse to plačali. Še posebej se želimo zahvaliti sestri Marjeti Piji.

In še zahvala članom Društva Ukrajincev Slovenije, ki so zelo aktivno sodelovali in požrtvovalno sprejeli vse naloge s ciljem, da se naši rojaki pri nas dobro počutijo. To so: Božidar Salaj na čelu družine s soprogo Katerino, hčerami Leo in Tino ter svakinjo Ivanko. Vsi so dali vse od sebe, da bi se izkazali v najboljši luči. Sledijo Ivan Sopko s podporo celotne družine, zlasti žene Evgenije in sina Štefana, nato Slavko Figurek z ženo Valerijo, Ivan Šikora z ženo Nely. Miroslav Šmorhaj pa je z družino dal pomembno denarno in moralno podporo. In nazadnje še Andrija Hevka, ki je bedel nad celotnim projektom in usklajeval dogajanje.

Začelo pa se je takole:

V sodelovanju z mednarodnim otroškim ansamblom »GORGANY« iz Lvova – Ukrajina, Veleposlaništvom Ukrajine v R. Slovenija, Društvo Ukrajincev Slovenije smo organizirali turnejo omenjenega ansambla po krajih R. Slovenije. Gre za vrhunski otroški ansambel, ki šteje 30 otrok od 10 do 15 leta starosti in 10 članov strokovnega ansambla, ki vključuje ukrajinske narodne inštrumente, kot so bajan (harmonika), bandura, citre, sopilka, (flavta) violina ipd. V nedeljo, 11. septembra 2011 smo imeli čast nastopiti na Festivalu narodnih noš v Kamniku.

Obrazložitev:

Folklorni ansambel pod strokovnim vodstvom Olge KOHUT vsako leto (en teden na začetku maja) organizira v milijonskem mestu LVOV mednarodni festival folklore in glasbe evropskih držav. Festival se imenuje »MED PRIJATELJI« in je posvečen materi. Društvo Ukrajincev Slovenije KARPATI že tretje leto zelo uspešno sodeluje in pošilja v Ukrajino najboljše folklorne ansamble iz R. Slovenije. Letos smo sodelovali s folklornim in plesnim ansamblom EMONA iz Ljubljane. V letu 20012 bi želeli sodelovati s folklornimi ansambli na območju občine KAMNIK. To pomeni nastop v družbi elitnih folklornih skupin iz Evrope. Želimo poudariti, da vsi nastopajoči plačujejo samo stroške prevoza. Za vse ostalo poskrbi organizator: prenočišče, prehrana, izleti, nastopi ipd. Z ozirom na zgoraj napisano smo se letos odločili pogostiti naše sodelavce iz LVOVA na čelu z go. Olgo Kohut in jim pričarati lepote SLOVENIJE.

Folklorni ansambel narodne glasbe in plesov »GORGANI« (gladiole in ime vrha Karpatov). Folklorni ansambel je nastal leta 2004. Namenjen je osveščanju otrok in mladine v duhu spodbujanja narodne zavesti, idej, izmenjavi mnenj in prepričanj, ki so in bodo segale v globoke plasti nacionalne in svetovne kulture ter imajo cilj vzpostavitve mednarodnih povezav. Gre za mednarodno sodelovanje z ustvarjalnostjo in umetnostjo Ukrajine in drugih evropskih držav. Cilj je ustvarjanje pogojev za prost dostop do kulturnih dediščin drugih narodov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih ter njihove medsebojne podpore prioblikovanju vsestranske narodove zavesti in svetovnega in nazora.

Nastopi folklorne skupine se odvijajo ob spremljavi orkestra narodnih instrumentov v sestavi:

Violina: Stepan Budz

Harmonika: (akordeon): Olga Kohut

Cimbale: Vasilj Motruk

Piščal: Myhajlo Kohut

Kontrabas: Oleksandr Kohut

Umetniški vodja: Stepan Budz, Olga Kohut

Zborovodkinja: Olga Pavlyk

Koreograf: Myhajlo Kohut

Oblikovanje: Hanna Vasjuta

NEKAJ O ANSAMBLU "GORGANI" IN UMETNIŠKEMU CENTRU V LVOVU

(CDT) Center ustvarjalnosti otrok v Lvovu – Ukrajina »VESELKA« je izven-šolski umetniško-estetski center. Tukaj delujejo skupine, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, estetskih oblikovanjem, petjem, instrumentalno izvedbo, folkloro, igralsko umetnostjo in odkrivanjem mladih talentov. V CDT Veselka je vključeno 1250 otrok v 24. skupinah.

Glavni cilji delovanja, v smislu zgoraj napisanega so zastavili takole:

- Nacionalno-domoljubno delovanje skupin na temeljih duhovnih in kulturnih vrednot ukrajinskega naroda.

- Zagotovitev dostopanja do kvalitetne in učinkovite izobrazbe in pridobivanja profesionalnih izkušenj v vseh skupinah CDT »Veselka«.

- Razvijanje mednarodnega sodelovanja s ciljem vključevanja v Evropsko skupnost, dostop do kulturnih dobrin drugih narodov, stimulacija ustvarjalnosti mladih do njihove samostojnosti, pomoč in iskanje načinov, da se dvignejo na raven svetovnega ustvarjanja.

K sodelovanju na festival so povabljeni vsi ansambli, ki se ukvarjajo z igranjem na narodne instrumente ("harmonikaši, tamburaši, banduristi, godci, itd), folklorni ansambli, koreografi, vokalni izvajalci in vsi drugi »solo« izvajalci, ki delajo v okvirjih ljudske umetnosti

PROGRAM NASTOPA – 50 MINUT

I. Plesi Karpatov (Huzulschyna):
1) »Kosmachanka«
2) »Bukovyna«
3) »Gutsulka«
II. Prikarpatske pesmi:
1) »Dudaryky«
2) »Keptaryk«
3) »Dudar«
4) »Mati so mi povedali«
III. Plesi Karpatov (Boykivschina)
1) »Boykivchanka«
2) »Lvovska polka«
3) Zaporoški marš
4) Pesem: »Naj cvete rdeča kalyna«

PROGRAM NASTOPA - 1 URA. 20 MIN.

1. Plesi Karpatov (Huzulschyna):
1) »Huculka«

2) »Bukovyna«
3) »Holubka«

4) »Kosmachanka«

5) »Tropotjanka«
6) Instrumentalna izvedba

II. Prikarpatske pesmi:
1) »Dudaryky«
2) »Keptaryk«
3) »Dudari«
4) »Mati so mi povedali«

5) »Ukrajina - naša mati«

III. Svita plesov Boykivschiny

1) »Boykivskiy storcak«
1) »Boykivchanka«
2) »Lvovska polka«
3) Zaporoški marš
4) Pesem "Naj cveti rdeča kalyna"

POTEK TURNEJE "GORGANI" - LVOV V SLOVENIJI OD 7. DO 14. SEPTEMBRA 2011- V SLIKI IN BESEDI

Sreda: 7.9.2011


Prihod v SlO iz Bratislave – mejni preh. KUZMA	Nočitev v Kančevcih in zajtrk	Kopanje v Moravskih toplicah

Četrtek: 8.9.2011


Nastop na OŠ Beltinci	OŠ France Prešeren Črenšovci	Mlin na Muri

Otok ljubezni	Murska Sobota	Murska Sobota

Petek: 9.9.2011


Tradicionalni zajtrk na OP Sladki VRH	Nastop OŠ Šentilj	Lent - Maribor

Najstarejša vinska trta v Evropi	Samostan - Mekinje	Srečanje z Društvom Ukrajincev KARPATI

Kruh in sol	Srečanje z Društvom Ukrajincev KARPATI	Srečanje z Društvom Ukrajincev KARPATI

Sobota: 10. 9.11 - IZLET V BENETKE




Mesto na vodi	Spominki - spominki: dragi - najdražji ...	in še naprej -spominki



Katerina, Natalija in Artem		Doževa palača

Bođidar Salaj je ujel goloba		Gondole. gondole - izberimo gondolo

Božidar Salaj: Bond - James Bond	Most vzdihljajev	GORGANI na mostu vzdihljajev

Nedelja: 11. 9 2011

- 10. ura - nastop na Mednarodnem festivalu v KAMNIKU

- Od 14 – 17 – defile (povorka nastopajočih po mestu Kamnik)

- PIKNIK V LJUBLJANI – PRI MIHEVCU – KARPATI

- Prenočitev in nastop - DIJAŠKI DOM VIČ LJUBLJANA














Skupinska fotografija v dijaškem domu	Skupinska fotografija v dijaškem domu	DIJAŠKI DOM VIČ

Putovanje u Lipovljane - "Ukrajinska večer" - bal - 5. veljača 2011

Odmah, na početku želio bih istaći da je taj dan bio za sve nas veliki i ugodan doživljaj kojega nećemo zaboraviti. 5. veljače, 2011 predstavnici Ukrajinaca iz Slovenije, imali smo veliku čast i prigodu družiti se s Ukrajincima u Lipovljanima. Sve je bilo jako lijepo i svečano i mi smo se osjećali kao da smo došli najdražim rođacima.

Pa da krenemo redom:

Naše poznanstva traje već nekoliko godina, a počelo je na taj način da smo se Ukrajinci bivše Jugoslavije više puta susretali na raznim manifestacijama ukrajinske kulture: u Zagrebu, Slavonskom Brodu, Banja Luci, Vukovaru i drugim krajevima. S time je jako izražena želja Ukrajinaca rasutim u nekoliko država na ovim prostorima da se okupljaju, druže i da svojim primjerom pokažu mladima kako se nekada živjelo i da svi skupa ne zaboravimo svojega porijekla.

Dokaz velikog prijateljstva i potpore KPD KARPATI iz Lipovljana Ukrajincima u Sloveniji dogodio se u lipnju 2010 godine. Tom prigodom otkrivali smo poprsje našem velikom pjesniku Tarasu Ševčenku. tada smo zajedno doživjeli veliko slavlje uz nastupe pjevačkog zbora KPD Lipovljani. Izvođenje ukrajinske himne "ŠE NE VMERLA UKRAJINI" još će se dugo pamtiti, a da ne govorim za druge pjesme, koje su se u Sloveniji prvi puta čule.

Nije prošlo dugo vremena i mi smo ponovo poželjeli vidjeti naše prijatelje Ukrajince iz Lipovljana. a to je bilo 28. siječnja u Ljubljani. Ovoga puta došao je u Sloveniju pojačani sastav KPD Lipovljani. Uz proslavu prijevoda i prepjeva 100 najljepših ukrajinskih pjesama na slovenski jezik autora Andrije Hevka. Dovoljan je bio samo jedan poziv i nekoliko razgovoraa sa gospođom Ivankom Slota, predsjednicom KPD Lipovljani i cijenjenim gospodinom Ivanom Semenjukom, predsjednikom Ukrajinske Zajednice R. Hrvatske i sve je bilo dogovoreno. Rezultati toga su vidljivi na ovoj adresi: http://www2.arnes.si/~ahevka/novyny.htm.

Odmah nakon nastupa u Ljubljani bili smo pozvani na "Ukrajinsku večer - bal" u Lipovljanima. Kroz sliku i riječi pokušali smo dočarati ugođaj našega druženja sa našim dragim prijateljima koje ne možemo odjedanput nabrojiti. Ali spomenućemo barem nekoliko. Uz gore napisane gospođu Ivanku Slota i g. Ivana Semenjuka spomenućemo našega dragog književnika i pjesnika g.Pavla Holovčuka i njegovu suprugu, g. Mihajla Semenjuka sa suprugom, g. Mirka Fedaka ova večer je prošla kao da je trajala trenutak.

Ne znam da li u Lipovljanima imaju pijetlove, koji upozoravaju na kasne sate, ali moralo je biti oko dva sata poslije pola noći kad smo se nakanili da krenemo i to sa teškim srcem. Mi smo otišli, a mnogi su ostali...

A sada malo pogledajte fotografije. Možda vam se neka i dopadne ...


Prvi domaćin bio je Franc Ćepka	Ukrajinac koji sve radi i zna sve ...	... da svira, pjeva i šije na singericu ...

A naši slovenski Ukrajinci vole "Ožujsko"	A tu su i lijepi naši iz "Lijepe naše"	I lijepo dotjerana gospođa Holovčuk

Tu je i stol za kojim ćemo provesti ugodnu večer	Sopko, Fedak i Hevka	Fedak i Hevka: domaćin i gost susreta

Petar Hucman i Pavlo Holovčuk - zemljaci	Pa naše lijepe dame u narodnim nošnjama	I ovog gospodina sigurno poznajete ...

Ivan i Andrija	Ivan, Petar i Andrija - Slovenija	Stol br. 6 je kompletiran ...

Pjevačka grupa i gospođa Poljak	A ovo je dvoje mladih sa aperitivom	Hucman sa domaćinom g. Ivanom Semenjukom

A sada ples: "Dame biraju"!	I pjesnici i književnici trebaju inspiraciju ...	Pa još jedna mlada dama sa ružama ...

g. Ivan Semenjuk i gospođa Ivanka Slota	Pavlo Holovčuk sa suprugom	U zdravlje naše ...

g. Mihajlo Semenjuk sa suprugom	Nastavlja se ples ...	Folklorni ansambl - KPD Karpati

I to bi za sada bilo sve!

ODKRITJE DOPRSNIH KIPOV T. ŠEVČENKA IN J. ABRAMA V ŠTANJELU (slovensko besedilo)

26.6.2010, smo (končno) odkrili doprsna kipa: velikega ukrajinskega pesnika in akademskega slikarja TARASA ŠEVČENKA in slovenskega prevajalca iz ukrajinščine JOŽETA ABRAMA. Kipa bosta večno stala na pročelju rojstne hiše J. Abrama v Štanjelu. Sedanja lastnika hiše sta g. VOJKO in ga. VLASTA MARKOČIČ. Doprsna kipa velikih umetnikov je zasnoval in oblikoval svetovno znani in priznani kipar MIRSAD BEGIĆ. Glavni pobudnik in realizator pa je (s pomočjo sodelavcev) bil g. ANDRIJ HEVKA, tajnik Društva Ukrajincev Slovenije.

Projekt so podprli: Gorenje - Velenje, Iskratel - Kranj, Krka – Novo Mesto, gospod Vladimir Podbregar, gospod Ivan Šeško, Občina Komen, Župnija Štanjel, Gradbeništvo Perčič.

Kako se je začelo?

V srednjeveškem mestu Štanjel je, pred stotimi leti (1907/1908), nastal PREVOD znamenitega KOBZARJA T. ŠEVČENKA. Istočasno pa je pod mentorstvom (hetmana) dr. Janeza (Ostapa) Ev. Kreka, slovenskih izobražencev in najvišjih cerkvenih krogov v Štanjelu, rojstnem kraju prevajalca, nastala in delovala (slovenska) Zaporoška Sič*. Prav na tem mestu so se nekoč zbirali znameniti Slovenci in občudovali pogum ter slavili boje ukrajinskih kozakov. V boju ukrajinskega naroda so tudi Slovenci dobivali navdih in pogum za uresničitev tisočletnih sanj – svobodo in samostojnost naroda …

S postavitvijo doprsnih kipov T. ŠEVČENKA IN J. ABRAMA bomo še bolj oplemenitili slovensko – ukrajinske odnose. Duh »Zaporoške Siči« ne bo nikoli zamrl, srednjeveško mesto Štanjel pa bo postalo romarski kraj za vse zavedne Ukrajince in Slovence, ki ne pozabljajo preteklosti.

Andrij Hevka

* Prevajalec T. Ševčenka, Josip Abram je natančno opisal Zaporoško Sič z naslednjimi besedami: «… Temelj svoji samostojni, neodvisni demokratični državi (Ukrajini) so položili kozaki z ustanovitvijo Zaporoške Siči leta 1556. Vzhodno od Kudaka, pri Katerinoslavu se obrne Dniper proti jugu. Od tam je bilo kakih 70 kilometrov na daleč v strugi 12 pragov, čez katere dere voda z velikim šumom. Kamenje in skale v strugi so delale plov zelo nevaren, in le kozaki s svojimi čajkami, obvezanimi z bičjem, ki je varovalo čajke zibanja in nevarnih udarcev ob skale in katerega so se oprijemali v nevarnostih potopa, so umeli ploviti po teh pragih. Konec pragov se je raztezala pokrajina »Niz« v kateri je tvoril Dneper več velikih otokov. Za temi silno težko prestopnimi pragi so dobili kozaki na Dniprovih otokih varno zavetje. Otoke so utrdili z mogočnimi koli, debli, izmed katerih so zijala na bregove žrela topov. Kozaki so bili torej za temi koli kakor za »sečjo« zavarovani, in od tod ime Sič ali Seč; »zaporožka« pa se je imenovala zato, ker leži za Dniprovimi pragi ali slapi ...«

Zdaj pa o samemu projektu in dogodku, piše pobudnik in realizator projekta: Andrij Hevka:

Začetek in konec izvedbe velikega projekta sta bila zelo oddaljena. Vse skupaj je trajalo nekaj let. Na tej poti je bilo prelito veliko znoja in ostalo je veliko neprespanih noči ...

Odzivi na mojo idejo so bili zelo različni. Veliko ljudi je samo poslušalo in kimalo z glavami, češ: »Vse je to v redu, ti samo delaj, mi te že bomo poslušali!« Če pa si slučajno kaj omenil denar, te niso hoteli več niti pogledati …

Tako sem nekaj let taval okrog in iskal sponzorje. Pred tem pa je bilo potrebno pridobiti vsa ustrezna dovoljenja (Občina, Krajevna skupnost, Cerkev, Kulturna skupnost Slovenije ipd.) Čast zgoraj naštetim, ki so pomagali in dali kolikor so zmogli. Stroške akademskega kiparja M. Begića smo delno poplačali in delno čakali na »boljše čase« …

»Boljši časi« pa nikakor niso hoteli priti. Odkritje spomenikov je bilo planirano za leto 2009. Vse je bilo pripravljeno in dogovorjeno. Manjkala je samo še »pika na i« tj. izplačilo preostalega zneska kiparju. V rokah sem imel cel kup papirjev, pogodb in podpisov, ki garantirajo izplačilo avtorskega honorarja. (Za moje delo, živce in garanje, pa itak nisem nikoli ničesar pričakoval).

Ob tem delu sem bil istočasno srečen in nesrečen: V rokah imam veliko papirja, ki zagotavljajo vsa plačila – od prevoza kipov, montaže, plačilo prireditve, prehrana, spanje gostov iz tujine. Vse, kot v kašni pravljici …

V sebi sem si rekel: »Blagor meni in blagor vsem nam!«

Po drugi strani pa sem bil zelo nesrečen, ker sem vedel, da je vse skupaj ena velika – i l u z i j a. Od vsega obljubljenega, ne bo, in zares ni bilo nič. Moje sanje in pričakovanja so se razpršile, kot balončki od mila …

Eno leto sem zbiral moči, da grem h kiparju g. Mirsadu Begiču. Odločil sem se, da ga prosim za opuščanje grehov in dolgov. Med drugim sem rekel, da mu bom služil (štiri leta kot v ukrajinski pesmi in pravljici : »Jak služil ja v pana)« (prevod: Ko sem služil pri gospodu) …

In k sreči, naletel sem na človeka, ki vse razume in odpušča. Stari bosanski pregovor pravi: »Nije beg (Begić) cicija!« (v prevodu: Turški veljak (beg) (nikdar) ne skopari …)

Nato so stekla organizacija prireditve. Z lastniki hiše in Občino Komen smo se hitro dogovorili za datum in protokol postavitve kipov. Dogovorili smo se tudi za kulturno umetniški program, ki je naveden v spodaj napisanih vrsticah. Za vse skupaj se jim iskreno zahvaljujem.

Sledil je dogovor s KPD KARPATI Lipovljani iz Hrvaške oz. z g. Ivanom Semenjukom. Dogovorila sva se za gostovanje njihovega mednarodno uveljavljenega ansambla za nastop v R. Sloveniji. Enako je bilo s KPDU T. Ševčenko iz Prnjavorja, BiH.

G. Andrij Svatok iz Prnjavora je zbral 53 članski otroški ansambel. In vsi so takoj bili pripravljeni priti k nam v Slovenijo. Zagotoviti je bilo treba le hrano, pijačo in prenočitev …

In kako vse to narediti, če nimaš denarja? Ali je to mogoče? Očitno je pri nas vse mogoče. Občina Komen na čelu z Urošem Slamičem in g. Vojkom Markočičem (lastnik rojstne hiše J. Abrama) smo se zmenili za organizacijo in prehrano v Štanjelu. In vse je držalo kot pribito. Za vse narejeno se iskreno zahvaljujem.

Ostalo … delaj kakor veš in znaš. Nihče te ne vpraša, ALI BOŠ ZMOGEL, ker vedo, da sigurno boš …

Skratka – na koncu je bilo vse narejeno in za vse preskrbljeno. Zahvaljujoč Adriji Hevki, Miroslavu Šmorhaju in Ivanu Sopku ter njihovim družinam je bilo vse izvedeno do potankosti. Nihče od gostov ni bil ne žejen ne lačen. Vsi so se zabavali, prespali in naslednji dan nadaljevali pot. Kot bi rekli Slovenci: »Volk sit in koza cela« …

V sliki in besedi je na videz vse čudovito in romantično. Prireditev v Štanjelu je bila na visokem mednarodnem nivoju. Postavitev, odkritje spomenikov, razigrana mladost, prireditve, ter nastopi: Otroškega pevskega zbora OŠ Antona Šibelja Stjenka - Komen, Podružnične šole - Štanjel, Mladinskega pevskega zbora OŠ Dutovlje in učencev OŠ Dutovlje, Ukrajinskega pevskega zbora iz KPD Lipovljani - Hrvaška in ansambla KPDU T. Ševčenko iz Prnjavorja, BiH…

Da ne pozabim še omeniti govornike in govore:

G. župan občine Komen, Uroš Slamič je povedal veliko zanimivega in izrazil hvaležnost vsem, ki so na kakršenkoli način pri omenjenem projektu sodelovali. Zelo se je potrudil, da poišče in pove vse podrobnosti povezane z omenjenimi osebami in celotnim projektom.

Žal bilo je tudi takšnih govorov, ki sploh ne omenjajo veliki boj težave in odrekanja. Nikjer ni omenjena oseba, ki je dala vse od sebe, (levji delež) da se je projekt zares realiziral. O podpori in prizadevanju Društva KARPATI tudi ni bilo govora. Vse to je očitni dokaz, da smo za našo Ukrajino majhni in nepomembni.

Za nekoga je kip T. Ševčenka samo 1101 kip na svetu, in postavitev v R. Sloveniji nekaj samoumevnega. Za mene osebno pa je to Prvi kip velikega ukrajinskega poeta v Sloveniji in na tleh nekdanje Jugoslavije. NA to sem zelo ponosen. Drugi pa naj si mislijo in delajo, kar hočejo. Postavitev kipov J. Abrama in T. Ševčenka je največji dosežek mojega življenja! (Čast vsem, ki so mi pri tem pomagali).

Sicer, pa je Vse odvisno od točke gledanja …

Vsi, ki so se na kakršenkoli način trudili, so dali velik pečat velikemu dogodku in se jim iskreno zahvaljujem. Nekaj neverjetnega je, da se je toliko naših Ukrajincev in prijateljev odločilo priti k nam v Slovenijo.

Hvala jim! Za slavo Ukrajine!

OTKRIVANJE POPRSJA KIPOVA T. ŠEVČENKA I J. ABRAM U ŠTANJELU (hrvatski)

26/6/2010 smo (napokon) otkrili poprsja: velikog ukrajinskog pjesnika Taras ŠEVČENKA i akademskog slikara te slovenskog prevoditelja na ukrajinski – Jožeta (Josipa) Abrama. Kip će stajati zauvijek na mjestu rođenja tj. na kući J. Abrama u Štanjelu. Sadašnji vlasnici kuće su g. Vojko Markočič i njegova žena Vlasta. Poprsja velikih umjetnika, je dizajnirao i stvorio svjetski poznati i priznati kipar Mirsad Begić. Glavni inicijator i realizator (uz pomoć prijatelja i donatora) bio je gospodin Andrij HEVKA, tajnik Društva Ukrajinaca Slovenije.

Projekt su podržali: Gorenje - Velenje, Iskratel - Kranj, Krka - Novo Mesto, g. Vladimir Podbregar, g. Ivan Šeško, Općina Komen, Crkvena opčina Štanjel i Građevinska firma Perčić.

Kako je počelo?

U srednjovjekovnom gradu Štanjel je prije sto godina (1907/1908), nastao slovenski prevod zbirke pjesama pod nazivom KOBZAR - T. ŠEVČENKA. U isto vrijeme, pod vodstvom (atamana) dr. Janeza (Ostapa) Ev. Kreka i slovenskih intelektualca iz najviših crkvenih krugova su u Štanjelu, rodnom mjestu prevoditelja, ustanovili (Slovenci) Zaporošku Sič *. Tada su nekad znameniti Slovenci okupljali i slavili hrabrost i divili se ukrajinskim kozacima, koji su u borbi ukrajinskog naroda dobivali inspiraciju za borbu Slovenaca za slobodu i neovisnost ...

Postavljanjem poprsja kipova T. ŠEVČENKA i J. Abrama će se još više učvrstiti slovensko - ukrajinski odnosi. Duh "Zaporoške Šiči" nikad neče umrijeti. A srednjovjekovni grad Štanjel će postati mjesto hodočašća za sve Slovenace i Ukrajinace, koji ne zaboravljaju prošlost.

Andrij Hevka

* Prevoditelj T. Ševčenka, Josip Abram je Zaporošku Sič detaljno opisao sljedećim riječima: "... temelj samostojne i neovisne demokratske države (Ukrajine) su položili kozaci sa ustanovljenjem Zaporoške Siči, godine 1556. Istočno od Kudaka kod Katerinoslava se rijeka Dneper okreće ka jugu. Od tamo je u dužini oko 70 kilometara u riječnom koritu 12 pragova preko kojih se pretače voda sa velikom bukom. Kamenje i stijene u rijeci su učinili prelazak sa čamcima vrlo opasnom zadaćom, i to su mogli učiniti samo kozaci sa svojim čajkama, (čamcima) koji su opleteni šibama bili zaštićeni od ljuljanja i opasnih stijena. Postojala je opasnost da čamce potope ili razbiju. Jedino kozaci su znali ploviti po tim pragovima. Na kraju pragova rastezala se pokrajina zvana »Niz« Iza rijeke Dneper) koja se sastojala od nekoliko velikih otoka. Iza tih izuzetno teško savladljivih pragova, na otocima Dnepra su imali kozaci sigurno sklonište. Otoke su još dodatno utvrdili snažnim direcima iza kojih su virile topovske cijevi. Kozaci su, dakle, bili tamo iza tih topova i direka, što znači »iza siči« i tako su bili su osigurani. Otuda je i nastalo ime SiČ ili SEČ, »zaporoška«, se je zvala tako, jer se nalazi iza Dniprovih pragova ili slapova ... »

A sada o velikom projektu i događaju piše inicijator i realizator projekta, Andrij Hevka:

Početak i završetak provedbe velikog projekta bili su međusobno jako udaljeni. Sve u svemu, i sve zajedno trajalo je nekoliko godina. Na tom putu bilo je mnogo muke, proliveno je mnogo znoja i ostalo je puno neprospavanih noći ...

Odzivi na moje ideje bile vrlo različite. Mnogi su ljudi slušali i klimali glavama govoreći: »Sve je u redu, samo ti radi, a mi ćemo saslušati!" A ako si slučajno spomenuo neke novce, niko te više nije želio niti pogledati ...

I tako sam ti ja lutao nekoliko godina i tražio sponzore. Da ne pričam o tome, kako je prije svega bilo potrebno dobiti relevantne dozvole (općina, mjesna zajednica, crkva, kulturne zajednice u Sloveniji itd..) Čast gore navedenima koji su pomogli i bili u mogućnosti dati ono što imaju. Tako smo sve uradili kako treba. Skupljali smo ovce i novce i troškove akademskog kipara M. Begića djelomično nadoknadili. A ostatak (obećanih) sredstava ostao je da čeka na »bolja vremena« ...

“Bolja vremena“, nisu htjela nikako da dođu. Otkrivnje spomenika bilo je isprva planirano za godinu 2009. Sve je bilo već pripremljeno i dogovoreno. Falila je samo »tačka na i«, tj. isplata kipara. U rukama sam (doduše) imao hrpu kontrakata, ugovora i potpisa, koji su jamčili plaćanje naknade za rad kipara. (Za moj rad, moje živce i težak posao, ionako nisam ništa očekivao, a još manje dobio).

U svom tom radu, bio sam istodobno sretan i nesretan: Imam puno papira u rukama koji mi osiguravaju sva plaćanja - od prijevoza skulptura, montaže, plaćanja priredbe, hrane, pića, spavanja gostiju iz inozemstva. Sve je ličilo na neku vrstu bajke ...

U sebi sam rekao: »Blago meni i blago svima nama!«

A sa druge strane, bio sam vrlo uznemiren i nesretan, jer sam osjećao da je sve skupa velika – i l u z i j a. Od svega obećanoga, neće, i doista nije bilo ništa. Moji snovi i očekivanja su se raspršili kao baloni od sapunice ...

Godinu dana sakupljao sam snagu da odem kipara, g. Mirsada Begića. Odlučio sam moliti za oproštenje grijehova i dugova. Između ostalog, rekao sam da ćumu mu služiti (četiri godine kao u ukrajinskoj pjesmi: »Jak služiv ja u pana)« (prijevod: Kad sam služio kod gospodara) ...

Na sreću, sreo sam čovjeka koji razumije i prašta. Stara bosanska poslovica kaže: »Nije beg (Begić) cicija!« I to me je spasilo …

Odmah nakon toga je krenula organizacija velikog događaja. Sa vlasnicima kuće i Općinom Komen, brzo smo se dogovorili za datum postavljanja skulptura i odredili protokol. Dogovorili smo se i za kulturno – umjetnički program i sve one koji će nastupati. Za sve to sam im iskreno zahvalan.

Slijedio je dogovor s KPD – KARPATI - Lipovljani iz R. Hrvatske g. Ivanom Semenjukom, predsjednikom međunarodno renomiranog ansambla KARPATI za nastup u R. Sloveniji. Isto je bilo sa KPDU T. Ševčenko iz Prnjavora, BiH i vodećim g. Andrijom Svatokom, koji je prikupio 53-člana dječjeg ansambla. I jedni i drugi bili su spremni putovati. Bitno je samo da im se obezbjedi hrana, piće i smještaj i da se za sve koji dolaze iz BiH pošalju garantana pisma za pridobivanje viza za ulazak u R. Sloveniju. Sitnica ....

I kako sve to učiniti kad nemaš novaca? Da li je to moguće? Očito, da je kod nas (balkanskih Ukrajinaca) sve moguće. Dogovor sa Općinom Komen, na čelu s gradonačelnikom g. Urošem Slamičem i vlastnikom kuće Vojkom) za organizaciju priredbe i hrani i piću u Štanjelu urodio je plodom. Za sve učesnike bilo je obezbeđeno piće, kraški pršut, gulaš od divljači i palenta. Za sve učinjeno se iskreno zahvaljujem ...

Sve ostalo ... radi kako znaš ili URADI SAM! Niko te ne pita da li će se moći i ima li mogućnosti! Bez veze pitati, kad svi znaju da će sigurno sve biti urađeno...

Ukratko – doista je sve bilo učinjeno i za sve je bilo optimalno zaključeno. Zahvaljujući Andriji Hevki, Miroslavu Šmorhaju i Ivanu Sopku i njihovim obiteljima, sve je učinjeno skoro do savršenstva. Niko od gostiju nije bila gladan ni žedan. Svi su se zabavljali, prespavali i sljedeći dan nastavili put. Kao što kaže poslovica: »Vuk sit, a ovce na broju« ...

U slikama i riječima je naizgled sve divno i romantično. Štanjel, mjesto događaja je doživio priredbu na visokoj međunarodnoj razini. Organizacija, otkrivanja spomenika, priredba, razigrana mladost i nastupi: OŠ Dječjeg hora Antona Šibelja Stjenke - Komen, područne škole škole i Hora OŠ Dutovlje, ukrajinskih horova iz KPD-a KARPATI Lipovljani - Hrvatska i ansambla KPDU T. Ševčenka iz Prnjavorja, Bosna i Hercegovina ...

I da ne zaboravim spomenuti govornike i govore:

G. gradonačelnik općine Komen, Uroš Slamič rekao je mnogo zanimljivih i korisnih informacija, izrazio je veliku zahvalnost za sve one koji na bilo koji način sudjelovali u navedenom projektu. Jako se trudio da kaže sve pojedinosti povezane s ljudima koji su sudjelovali u cijelom projektu.

Nažalost, bilo je i takvih govora u kojima se ne spomeninje velika borba, poteškoće i odricanja. Nigdje se spominje osoba koja je dala sve što je bilo moguće (lavlji dio) da se taj projekt doista ostvari. Podršku i trud Društva Karpati nigdje se ne spominje. Sve je to jasan dokaz da smo u našoj Ukrajini mali i beznačajni.

Za nekoga je kip T. Ševčenka samo 1101 kip na svijetu i njegovo otkrivanje u R. Slovenija nešto sasvim običajno i svakidašnje.

A za mene osobno je to prvi kip velikog ukrajinskog pjesnika, u R. Sloveniji i bivšoj Jugoslaviji. Na to sam jako ponosan. A drugi ljudi neka misle i rade ono što žele. I ne samo to: Ugradnju kipova J. Abrama i T. Ševčenka ubrajam u najveći uspjeh u mom životu! (Čast svima onima koji su mi pomogli).

Inače, sve je relativno, i sve što sam napisao i rekao. Sve ovisi o točki gledanja. A onaj ko nije probao šta su muke za njih i ne zna ...

Svima što su se na bilo koji način trudili i pomagali dali su veliki doprinos ovom veliko događaju i zato se svima iskreno zahvaljujem. A još posebno je iznenađujući odziv naših prijatelja Ukrajinaca koji su se odlučili doći kod nas u Sloveniju.

Hvala im! Na slavu Ukrajine!

Pa pogledajte što se je događalo:


Štanjel ...	Štanjel ...	Štanjel čaka na novico ...

Na pot gre Taras G. Ševčenko in ...	Čaka ga lastnik hiše	Andrij, Vojko: Ševčenko in Abram

Kipar M. Begić in Šupnik A. Požar	Andrij bo najprej zvrtal luknje ...	Nato pritrdil velikega poeta, Ševčenka

Župnik - A. Požar, Vlasta, Begić ..	Šampanjec ob Ševčenku	in s prijatelji

Otroci iz Prnjavora opazujejo Štanjel ...	In gredo proti mestu dogajanja	...

Vodja: Andrij Svatok	I S. Petrešin	Skozi ozke uličice ...

ga. N. Petrešin in kiparM. Begić	Pred grajskimi vrati	Ob Ševčenku

J. Abram ob zastavah ..	Veleposlanik Ukrajine v R. Sloveniji - govor	KPDU - T. Ševčenko

Nastop osnovne šole pri Štanjelu	Publika	Otroški pevski zbor OŠ Komen

priprava ...	Napoved programa	Gostje iz Prnjavora

Nastopi domačinov ...	...	Pozdravni ples s kruhom

...	..	Predsednik Društva KARPATI - E. Petrešin

...	...	...

...	...	...

Bandurist: A. Pavlešin s soprogo Slavico	S Petrešin	KPD Lipovljani - Hrvaška

...	...	Miroslav Šmorhaj

Ob znamenitem vodnjaku ...	in kraškem pršutu ...	Snemalka Maja Stecjuk

Prihod v Ljubljano	žeja ...	Raspored ...

Priprava na slavnostno večerjo ...	Dragica in Jovanka ...	Andrij, Olga, Andrij, Dragica ...

Jack ...	in dva golobčka	in še dva goloba ...

Naslednjega jutra ..	Priprava zajtrka	Konzultacije,... Andrij Svatok - Ivan Sopko

Sprehod z Jackom	Priprava prtljage za odhod ..	Moja obleka za naslednji nastop ...

Tukaj so nekateri otroci spali	in tukaj zajtrkovali	se gugali na gugalnici

in se fotografirali pred hišo ...	Darilo M. Šmorhaju	Fotografija pred odhod v Postojnsko jamo

Delček kulinarike ...	Razgovor o dogodku	do naslednjega srečanja ...

Ševčenko ...	....	...

Konec zgodbe ...

GODIČ 2008

Društvo KARPATI je v sodelovanjem s člani Veleposlaništva Ukrajine v R. Sloveniji uspešno izvedlo srečanje Ukrajincev, Rusinov naših prijateljev. V soboto 7. junija je bilo čudovito vreme. Nekaj dni pred tem je močno deževalo. Komaj nam je uspelo postaviti šotor i pripraviti vse potrebno. Imeli smo veliko srečo, da je vse potekalo po načrtih tako kot smo si zastavili. Zbrali smo se pri Kamniku v kraju Godič. Gostje iz Banja Luke so bili natančni kot švicarska ura. Prišli so ob dogovorjenem času, nekaj popili in prigriznili ter se pripravili za nastop. Ob 11.00 uri smo začeli sprejemati prve goste.

Pripravili smo naslednji program:

- Promocija knjige slovenskega prevoda T. ŠEVČENKA – KOBZAR,

- Obeležili smo 300- obletnico dogodkov povezanih z vojaško-političnimi dosežki (ukrajinsko - švedska zveza) ter dejanji velikega ukrajinskega (vodje) hetmana Ivana Mazepe,

- Nastop ukrajinskega folklornega ansambla KPU TARAS ŠEVČENKO iz Banja Luke, BiH,

- Športne in kozaške igre udeležencev in članov Veleposlaništva Ukrajine,

- Srečelov

- Druga presenečenja

- Jedi z žara, golaž, pijače ….

Lep pozdrav: do naslednjega srečanja ….

Predsednik društva KARPATI : проф.. др.. Євген Петришин

Tajnik društva KARPATI : проф.. Андрій Гевка

Fotografije, ki vam bodo pričarale vzdušje kulturno zabavnega dogodka:


Mesto Godič pod Kamniškimi Alpami	S čudovitim ribnikom	In še naš šotor, ki spominja na barvo ukr. zastave

Zbiranje - cenjeni gosti iz ukr. Veleposlaništva	Hrustalenko s sinom in soprogo	Andrij in Dar'ja iz Ukrajine

g. Jaroslav ne zgublja časa ......	...... v družbi lepšega spola	Pa še eno dekle ob slovenski zastavi čaka princa ..

Pijača je pripravljena ...	Kuharski mojster Božo daje navodila ...	Preizkušanje zvočnikov

In še enkrat naši cenjeni prijatelji	Vesna, Zlatko, Aleks in Mateja	Snemanje dogajanja

g. Anton in Lilijana Leskovec	Priprava na koncert	Ansambel T. Ševčanka

Poskusni ples	Čakamo na koncert	ena, dva in tri ....

v pričakovanju ...	.............................	..........................

Ukrajinska narodna noša .............	In lepi nasmehi ...............	..............................

Njegova Ekscelenca in predsednik	g. Stevo Havreljuk iz Banja Luke	g. Vasilj

Predaja darila	tajnik društva KARPATI	G.Figurek

Moški pevski zbor .	Ženski pevski zbor	In vsi skupaj



		Josip z bogatim srečelovom ...........

Josip Bjeli srečo deli ..................	Kaj bom dobila ?

In kaj se bo razvilo iz tega cveta?	Poglejmo in uživajmo ........	Slovenski prevod KOBZARJA !

In kaj delata kuharska mojstra?	Nekaj za "pod zob"........	Prvi plesalci .......

Tajnik društva KARPATI in 1. sekretar ...	bosta nazdravila .......	Zabava se nadaljuje

IOn še malo poziranja ...	In zlata ribica čaka ...............	Kje se skriva zlata ribica?

Ansambel Bačinski ..........	In Hrustalenkovi pozorno poslušajo ...	Dajmo Leontina ....

Dar'ja iz daljnega Kijeva iz Ukrajine	Stefan Sopko - najmlajši član - KARPATI	Mile v lepi družbi

Uživajmo v naravi in dobri zakuzski ...	Mojster za golaž si bo uzel malo počitka ...	g. Figurek in predsednik Petrešin

Zabijanje žebljov: Samo zadeti je treba	Ćevapćići, ražnjići, pljeskavice .................	Navali narod....

Ivan Sopko pozdravlja prisotne ....	Zaplešiva skupaj ...	Ali imate kaj sladoleda?

In kdo je zadel salamo velikanko?	Nekdo, ki ima veliko sreče ...	Nasvidenje, do naslednjega srečanja ..
In kako je bilo na začetku ....

Додаток:

Шановні приятелі,

Бажаємо вас повідомити про ювілей товариства КАРПАТИ – 3. річницю праці на просторах Р. Словенія. В місяцю травню як все росте і розвивається вирішили українці та русини живучі в Р. Словенія заснувати товариство з метою зберегти багате мистецтво та культуру та пов’язати словенський та український народ…

В початку не було легко, бо ми між собою не пізнавалися і не знали точно де хто мешкає. Треба ще додати такі причинні що декотрі не мали хоробрості або їм було соромно сказати що українці. Треба мати на увазі що на кінцю ХХ сторіччя було небезпечно розмовляти про свої коріння …

Було як було – нені для всіх нас багато краще. Українці живучі в Р. Словенія можемо відверто сказати хто ми і звідки. Маємо що сказати та показати. Як ще трохи краще побачимо історичні факти будемо дознали що словенський та український народ мали дуже схожу долю. Майже одночасно прийшли до найвищого ступню: самостійність та незалежність.

Андрій Гевка

Spoštovani prijatelji!