logoAA Conference logo
foto dr Tomaž Novljan

Pregled vsebine mednarodne konference ALPE ADRIA

1. Povzetek

V desetih letih delovanja so konference o ljudski arhitekturi Alpe Jadran dosegle kvalitetni in kvantitetni nivo, ko je že mogoče govoriti o prehodu s statičnega, enkratnega ali nekajkratnega dogodka na dinamično ciklično ponavljanje podobnosti vsebin ter na konstantno naraščajoči potencial eminentnih predavateljev zanimanje stroke in naklonjenost pokroviteljev. Tematsko so bila obravnavana teoretska vprašanja identitete, položaja ljudske arhitekture v času in prostoru, ter izobraževanja. Na tej stopnji je mogoče govoriti o genezi vzorca, čigar numerični in grafični zapis je sestavljen iz značilnih in konstantnih parametrov sicer prisotnih na vseh podobnih znanstvenih srečanjih, ne glede na vejo znanosti. To je število domačih in tujih udeležencev, število domačih in tujih referatov, koreferatov in predstavitev ter prisotnost domačih in tujih pokroviteljev.

Teme posameznih konferenc je mogoče razdeliti na naslednja kronološko urejena področja:

A. teorija

B. praksa

C. primeri iz zgodovine

D. urejanje prostora

E. prikazi, opisi

F. tehnologija, materiali, (pokrovitelji)

G. posebni program

H. strokovni ogledi

I. razstave

Za nazornejšo predstavitev dinamike nekaterih kvantitativnih količin so izkoriščene prednosti faznega - virtualnega prostora, ki “suhoparnost” statističnih vrednosti števil transformira v razpoznavnejšo grafično podobo ploskovnega in prostorskega vzorca.

 

2. Uvod

V obdobju desetih let (1991-2000) naporov in uspešnega delovanja Konferenc o ljudski arhitekturi z območja srednje in JV Evrope (Alpe Jadran) so strokovnjaki s tega področja predstavili ogromno količino strokovno kvalitetnega gradiva, tako v tekstualni kot v grafični obliki. V posameznih letnih izdajah konferenčnega zbornika je to gradivo kot tudi dogajanje na konferencah skrbno zabeleženo in arhivirano. Seveda se je po zaključku desetletnega obdobja delovanja inštitucije pojavila potreba po sistematičnem pregledu opravljenega dela in pridobljenega gradiva, njihovemu razvrščanju ter medsebojnih primerjav. Namen tega je poizkus pridobitve številčnih in grafičnih zapisov oziroma informacij o dinamiki obnašanja nekaterih količin (število udeležencev, število prispevkov, razmerje med domačo in tujo zastopanstjo, odmevi v domači in strokovni javnosti ipd.), ki so kreoktni pokazatelji uspešnosti na tem področju.

 

3. Tematika posameznih konferenc s sklepi:

1991 Ljudska arhitektura v prostoru Alpe Jadran:

Vsi udeleženci so postavljali ljudsko arhitekturo v tisto kulturno kategorijo, ki predstavlja narod om delo kot skupno značilnost, identiteto. Kot taka kulturna kategorija ni le zaželena, pač pa potrebna in nujna. Nujna je predvsem za samobitnost narodov, za enotnost prostora in predstavlja temelj enakovrednosti, enakopravnosti vseh dežel in narodov, ki se združujejo v delovni skupnosti Alpe Jadran.

1992 Identiteta v oblikovanju prostora:

Strokovnjaki na področju ljudske arhitekture se med seboj premalo poznajo, se premalo pogovarjajo in zato so akcije kot je ta konferencaše kako potrebne in jih je treba gojiti. V stroki sami je najpomembnejša interdisciplinarnost in pa tudi uskladitev strok v dani tematiki. Rezultate teoretičnih izhodišč je treba v največji možni meri prenesti v prakso. Informiranje o delu, popularizacija v medijih je nujna, zato je treba to problematiko bolj gojiti. V bližnji bodočnosti bi kaztalo postaviti težišče na problematiko “nove” in “stare” ljudske arhitekture. Rezultate dela v skupnosti Alpe Jadran na področju ljudske arhitekture bi bilo treba vgraditi v organizacijsko obliko višje stopnje (morda Svet Evrope), kjer bi lahko usklajevali problematiko na širšem območju, s še več strokovnjaki i z večjo globino.

1993 Ljudska arhitektura danes:

Napore za izvajanje sklepov iz druge konference o povezovanju strok, o interdisciplinarnosti ter o razširitvi sodelovanja na Evropsko skupnost je treba nadaljevati. Rezultate konferenc je treba čimbolj logično vgraditi v novo regulativo, ki naj bo čimbolj preprosta pa zato bolj efektna in praktična. Postaviti je treba novo definicijo “ljudske “ arhitekture, morda bo to usmeritev dela naslednje konference.

1994 Nova definicija ljudske arhitekture:

Ljudska arhitektura je namenjena človeku in je odraz njegovega odnosa do okolja - torej je to kulturna kategorija. Ljudska arhitektura je arhitektura človeka človeku v značilnem prostoru in v času. Arhitektura je živ organizem in živi ter se spreminja. Ljudsko arhitekturo raziskujejo različne stroke in vsaka lahko prispeva svoje s svojega stališča in s svojimi metodami. Sestav vseh znanj in vedenj je lahko optimalen pogled na tematiko, ki pa ni nikoli dokončen in nikoli idealen. Stroka ali znanost arhitektura (kot oblikovanje prostora ) v tem procesu ni najpomembnejša, je pa najbolj vidna. Kolega Grobovšek je povabljen v Programski svet, saj lahko njegova izzivalna stališča ob aktivni dodelavi tvorno vplivajo na potek 5. konference.

1995 Ljudska arhitektura jutri:

Konferenca je bila predvsem problemsko naravnana: odpirala je tematike za reševanje in verjetno nihče ni pričakoval konkretnih rešitev za današnji čas. Premalo se pogovarjamo (kar velja za stroke, službe in posameznike in za delovne organizacije – in pri tem je bila povezava strok s praktičnimi primeri posamičnih industrij na konferenci še kako primerna. Ljudska arhitektura predstavlja problematiko, mnogo preširoko za eno samostroko; zato je rešitev le v složnem delovanju vseh.

1996 Ljudska arhitektura danes: varovanje ali razvoj

Arhitektu je treba dati mesto, ki si ga zasluži. Arhitektura je živ organizem (in stara arhitektura, ki še vedno deluje) ni spomenik. Arhitektura mora imeti svojo matico (najbolj logična je matičnost arhitekture na univerzi, na fakulteti za arhitekturo). Formalna ureditev, predvsem kvaliteten zakon o kulturni dediščini, ki bi upošteval tudi arhitekturo; pa premišljeno politiko, strategijo in taktiko bi ljudski arhitekturi in arhitekturi nasploh koristili. Konkretna ureditev naj vsebuje stožec organizacije, strokovnosti in efekta od Ministrstva za kulturo, Uprave za kulturno dediščino do Zavodov za varovanje kulturne dediščine in strokovnih inštitucij na področju raziskovanja, snemanja dokumentiranja, analiziranja, strokovnih in znanstvenih obdelav ter projektiranja. Podpreti je treba konzervatorsko službo na področju arhitekture: tako številčno kot edukativno in strokovnjakom zagotoviti tudi izvedbo njihovih strokovnih posegov.

1997 Ljudska arhitektura: izobraževanje

Ob pojmu ljudska arhitektura, ki smo ga v predhodnih srečanjih mnogokrat in na zelo različne načina skušali določiti, mu dati pravo vlogo v prostoru, identiteti, danes, v bodočnosti itd. se je vedno znova vračala misel, da je to vendarle naša skupna dediščina, izročilo generecij pred nami, skupni evropski spomin. Nobena dediščina in noben spomin pa ne more obstajati, če nam ga nekdo ne posreduje, če nas ne nauči živeti z njim. To seveda še zlasti velja za ljudsko arhitekturo, ki je vselej lahko nastala in preživela le v okoljih, kjer so bila kontinuirano posredovana vedenja o njej, izkušnje in spretnosti za njen nastanek ali ohranitev in kjer so bili ljudje v mnogih oblikah spontanega ali organiziranega izobraževanja poučeni o vseh njenih vrednotah od povsem simbolnih do povsem praktičnih. (iz uvodnega referata dr. Petra Fistra)

1998 Sledovi tradicije v arhitekturi danes

Red v arhitekturi predstavlja tisti okvir, ki določa meje kreativnosti in inventivnosti posameznika, mu omogoča in lajša pot do cilja ter poenostavlja projektiranje in izvedbo, arhitekturi kot objektu pa daje tisto pravilnost in skladnost, ki jo narava od nje pričakuje.
Sledovi arhitekture včeraj: stara arhitektura ne predstavlja le starih in zastarelih rešitev, pač pa prenaša izkušnje in vse dobre elemente, ki so preživeli - torej so dob
ri - v današnji čas. Ne brez zadržkov, ne brez analiz in ne brez premisleka.
Tradicija v arhitekturi: prepoznavnost, identiteta je element, ki označuje neko dobo, smer, narod, arhitekturo in mu zagotavlja svojskost in tisto značilno obliko, ki ga od drugih
loči. Arhitektura danes ima preveč možnosti, da bi imela le eno samo smer poti in razvoja. Gre za eno samo iskanje, z nizom stranpoti. Te so - žal - prepoznavne le z distance, tako v prostoru kot v času. Arhitektura jutri je vprašanje, na katerega modri danes ne znajo odgovora. Verjeti moramo le v dejstvo, da ne moremo graditi z razdiranjem in z drugačnostjo. Z nadgrajevanjem dobrega, kar se je izkazalo včeraj, lahko danes dopolnimo, izpopolnimo, razvijemo. In če bomo jutri zato le korak naprej: več ne moremo pričakovati.

1999 Vernakularna arhitektura jutri

Vernakularna arhitektura ni predmet obdelav ene same stroke: soudeleene so razne – od zgodovine, arheologije, ekonomike, prava, likovnih umetnosti, etnologije, sociologije in psihologije – usklajuje pa jih arhitektura, ki po svoji definiciji združuje konstrukcijo, uporabnost in dekoracijo v celoto, to je v kompozicijo. Najpomembnejši je celovit pristop, sistem, ki združuje razne stroke v soodvisen organizem. Zelo pomembna je kontrola odločitev in realizacij: brez nje nobeno planiranje ni efektno. Vernakularna arhitektura jutri: njena vloga je v nadaljevanju smisla, ne v ponavljanju rešitev, v nadgradnji dobrih in uspelih detajlov. Tista arhitektura, ki je ostala in preživela do današnjih dni, je nedvomno dobra arhitektura. Njen direktni prenos v današnji čas ni mogoč: upoštevati je treba okoliščine, možnosti in zahteve današnjega dne.

2000 Vernakularna arhitektura – deset let naporov

Po pregledu Ministrskva za kmetijstvo, predvsem program CRPOV, kaže delo na tem področju nadaljevati in razširiti, predvsem po regijah, vse do realizacije ‘Evrope regij’ (delo se povsem vključuje v ta program in ga na nekaterih področjih celo prekaša/v realizacijah in v širini zastavljenih problematik na primer). zanimivo je, da je vodilni filozof na področju arhitekture poudaril dve načeli, ki sta bili pred leti že uvrščeni med sklepe konference AA: uporabljati moramo svoje možgane, misliti. Premišlene rešitve lahko uvrstimo v realizacije kot so jih uvrščali naši dedje. Le tako bo vrnakularna arhitektura dobila svoje nadaljevanje, ne v ponavljanju, ne v nostalgiji, temveč v razvoju. Druga misel Nolta Egenterja: skupaj lahko naredimo več. Pred leti smo to vpletli v program konference:skupaj vse stroke, uprava in uporabniki, vsi ljudje. Na dosedanjih konferencah smo poudarjali praktično vrednost rešitev v arhitekturi: ne le misel, ne le ideja, ne le analiza uporabe, življenja z arhitekturo, ne spreminjanje arhitekture v spomenike, ne ohranjanje zaradi ohranjanja, ne favoriziranje samo nekaterih objektov, ne postavljanje kriterijev, pač pa premišljen, skladen razvoj na temeljih dediščine. Ne gre za ponavljanje starega, ne za ustavljanje razvoja, pač pa za razvoj, ki nadgrajuje uspele rezultate. In vse rešitve v arhitekturi, ki so ostale, ki vztrajajo kljub zanemarjanju že stoletja, SO DOBRE.

 

 

 

 

 

 

4. Klasifikacija objavljenih prispevkov po področjih

A. T E O R I J A

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Mesto ljudske arhitekture v uveljavitvi identitete prostora danes

dr. Peter Fister,

Slovenija

1991

2

Pomeni in sestavine identitete prostora

dr. Peter Fister,

Slovenija

1992

3

Meje in možnosti identitete v arhitekturi po ljudskem izročilu

dr. Oskar Moser,

Avstrija

1992

4

Ljudska aritektura med identiteto in internacionalizmom

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

1992

5

Razprodaja in razvrednotenje arhitekturne stroke je vzrok za propad kvalitativnih značilnosti slovenskega arhitekturnega prostora

g. Marjan Ocvirk,

Slovenija

1992

6

Čop kot razpoznavni arhitekturni element zgornjesavske doline

g. Saša Dalla Valle,

Slovenija

1992

7

Poudarek in ornament v sodobni ljudski arhitekturi

mag. Breda Ogorelec,

Slovenija

1992

8

Tradicija, sodobnost, napačna razlaga

dr. Oskar Moser,

Avstrija

1993

9

Znamenja na Bavarskem

g. Paul Werner,

Nemčija

1993

10

Prvobitna arhitektura: in kje je danes?

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

1993

11

Ali obstaja sodobna ljudska arhitektura – kako graditi na podeželju

g. Marjan Ocvirk,

Slovenija

1993

12

Dom je embrio domovine – gradnja po sledeh tradicije – imperativ postindustrijske družbe

g. Davor Salopek,

Hrvaška

1993

13

Nove smernice v raziskovanju ljudske arhitekture

dr. Peter Fister,

Slovenija

1994

14

Sedanji položaj ljudske arhitekture

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1994

15

Podedovano stavbarstvo – mikrouniverzum življenja

g. Davor Salopek,

Hrvaška

1994

16

Prelomni časi vernakularne arhitekture

dr. Oskar Moser,

Avstrija

1994

17

Definicije ljudskega stavbarstva z vidika etnološke in konzervatorske stroke

g. Zvezdana Koželj,

Slovenija

1994

18

Etnologija in ljudska arhitektura

g. Vito Hazler,

Slovenija

1994

19

Ali je degradacija vernakularne arhitekture neizogibna?

g. Jovo Grobovšek,

Slovenija

1994

20

Razmerja med teorijo in prakso – pričakovanja in realnost

dr. Peter Fister,

Slovenija

1995

21

Nesporazumi formalizma v vernakularni arhitekturi

dr. Oskar Moser,

Avstrija

1995

22

Imeti in živeti z dediščino

g. Vito Hazler,

Slovenija

1995

23

Ohranitev vernakularnega – splet okoliščin ali možna načrtnost

g. Jovo Grobovšek,

Slovenija

1995

24

Prihodnost podeželskega prostora in s em vernakularne arhitekture kliče k ponovnem premisleku

g. Herbert Krappinger, Avstrija

1995

25

Prekinitev ali nadaljevanje identitete ljudske arhitekture

g. Dušan Moškon, Slovenija

1995

26

Včerajšnje modrosti za gradnjo ljudske arhitekture jutri

g. Matej Štor,

Slovenija

1995

27

Oblika strehe kot primarni element za oblikovanje pokrajine

g. Marjan Ocvirk,

Slovenija

1995

28

Ljudska arhitektura: varovanje ali razvoj

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

1996

29

Vernakularna arhitektura in razpršena pozidava pokrajine

dr. Grigor Doytchinov,

Avstrija

1996

30

Sožitje starega in novega kot temeljna vrednota ljudske arhitekture

dr. Peter Fister,

Slovenija

1996

31

Razumevanje arhitekturne tektonike, podlaga za sodoben pristop pri posegih v ljudsko arhitrekturo

g. Marjan Ocvirk,

Slovenija

1996

32

Prepoznavanje arhetipskih vzorcev v slovenski ljudski arhitekturi

g. Matej Štor,

Slovenija

1996

33

Arhitekturni členi nosilci različnosti v oblikovanju zunajmestnega stavbarstva

g. Živa Deu,

Slovenija

1996

34

Izobraževanje za razumevanje in kontinuiteto ljudske arhitekture

dr. Peter Fister,

Slovenija

1997

35

Izobraževanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev v razmerju da ljudske arhitekture

dr. Igor kalčič,

Slovenija

1997

36

Razvoj virtualnega vseučilišča in vpliv na izobrazbo arhitektov

dr. Aleksandar Homadovski,

Hrvaška

1997

37

Abstrakcija arhitekturne kompozicije kot element vrednotenja ljudske arhitekture

g. Marjan Ocvirk

Slovenija

1997

38

Vloga ponovno odkritih tradicionalnih arhitekturnih znanj v sodobnem izobraževanju

dr. Darko Likar,

Slovenija

1997

39

Vrni se Konfucij

g. Brian Anson,

Francija

1997

40

Red v tradiciji: prednosti in stranpota

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

1998

41

Konflikti tradicije (obstoječega) in spremembe (novega)

dr. Lenko Pleština,

Hrvaška

1998

42

“Lepa” kultura in “grda” ekonomija

dr. Jože Mencinger,

Slovenija

1998

43

Nazaj v prihodnost

g. Brian Anson,

Francija

1998

44

Sledovi tradicije v arhitekturi danes – eko socio psihološki vidik

g. Dušan Moškon,

Slovenija

1998

45

Sledovi tehnološke tradicije v sodobni arhitekuri 20. stoletja

dr. Aleksandar Homadovski,

Hrvaška

1998

46

Za vsakim hribom se nov svet odpre

dr. Mitja Guštin,

Slovenija

1998

47

Degradacija vernakularne arhitekture

g. Jovo Grobovšek,

Slovenija

1998

48

Vernakularna arhitektura jutri

g. Dušan Moškon,

Slovenija

1999

49

Možnosti za uresničitev pričakovane vloge vernakularne arhitekture v prihodnosti

dr. Peter Fister,

Slovenija

1999

50

Med ohranjanjem in napredkom

g. Graham Soult,

V. Britanija

1999

51

Od tradicije do dobre sodobne arhitekture

dr. Igor Kalčič,

Slovenija

1999

52

Tradicija in inovacija v oblikovanju prostora

g. Peter Marolt,

Slovenija

1999

53

Koncepti identitete in muzejskih realizacij – mesto v muzeju ali ‘mesto muzej’ na primeru Celja

dr. Mitja Guštin,

Slovenija

1999

54

Muzeji na prostem – pomemben način varovanja in ohranjanja arhitekturne in druge dediščine

mag. Ljubo Lah,

Slovenija

1999

55

Struktura in arhitektura družinskih hiš

dr. Lenko Pleština,

Slovenija

1999

56

Ozelenjeni fasadni plašč- zanemarjena ali ekološka hiša

dr. Martina Zbašnik Senegačnik,

Slovenija

1999

57

Za kritičnost v procesu sooblikovanja prostora kot dinamične identitete

dr. Tadeja Zupančič Strojan,

Slovenija

1999

58

Od kulturnih do materialnih vrednot vernakularne arhitekture

dr. Peter Fister,

Slovenija

2000

 

 

B. P R A K S A

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Odnosi med arhitekturo in družbo: ravnovesje in neravnoveske v ljudski ruralni arhitekturi v deželi Friuli

g. Luciano Venier,

Italija

1991

2

Sistem dokumentiranja

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

1991

3

Ljudska arhitektura avstrijske Štajerske: pregled in stanje v raziskovalnem delu

dr. Dieter Weiss,

Avstrija

1991

4

Identiteta v sodobni slovenski sakralni arhitekturi

dr. Jože Marinko,

Slovenija

1992

5

Obnova in ohranjanje ljudske arhitekture v narodnem parku

g. Janez Bizjak

Slovenija

1992

6

Možni način zaščite kmečke arhitekture

g. Antonio Zavaglia,

Italija

1993

7

Varstvo vinskih goric ob južni obali Blatnega jezera

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1993

8

Ljudsko stavbarstvo – njegova vloga v delovanju projektne skupine za zgodovinska središča delovne skupnosti Alpe-Jadran in v teoriji konzervatorstva

g. Zvezdana Koželj,

Slovenija

1993

9

Vključevanje večjih gospodarskih objektov v ruralni prostor

dr. Jože Marinko,

Slovenija

1993

10

Vrednotenje in varstvo stavbne dediščine

g. Vito Hazler,

Slovenija

1993

11

Nova definicija ljudske arhitekture

g. Antonio Zavaglia,

Italija

1994

12

Problemi uporabe jezika regionalne arhitekture

dr. Janez Kresal,

Slovenija

1994

13

Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih Goric

g. Matej Štor,

Slovenija

1994

14

Poizkus kontinuitete “pivškega križa”

g. Leon Debevec,

Slovenija

1994

15

Družinska hiša glede na sodobno in tradicionalno energetsko okolje

g. Lenko Pleština, Hrvaška

1994

16

Problemi uporabe jezika regionalne arhitekture 2

dr. Janez Kresal,

Slovenija

1995

17

Metoda raziskave adaptabilnosti tradicionalnih družinskih hiš

dr. Lenko Pleština, Hrvaška

1995

18

Moja hiša raste

g. Davor Salopek,

Hrvaška

1995

19

Naloge projektne skupine za zgodovinska središča DS Alpe Jadran

g. Zvezdana Koželj, Slovenija

1995

20

Dolina D’intelvi:

Sedanji problemi in rešitve

g. Antonio Zavaglia,

Italija

1995

21

Enodružinska zazidava v različnih področjih Slovenije

dr. Jože Marinko, Slovenija

1995

22

Sledovi ljudskega v sodobni arhitekturi družinskih hiš na Hrvaškem

dr. Lenko Pleština

Hrvaška

1996

23

Živi muzeji – izziv in realnost

g. Dušan Moškon,

Slovenija

1996

24

Hiša z dimnico, ponovno oživljena za obiskovalce

dr. Franz Lang,

Avstrija

1996

25

Ljudsko in sodobno

dr. Jože Marinko

Slovenija

1996

26

Kozolec – živa kulturna dediščina. Projekt ohranjanja žive in uporabne kulturne dediščine v občini Kranjska gora

g. Neda Kovačič,

Slovenija

1996

27

Preiskovanje stavbnega gradiva: morebitne osnove za poseg na kulturni dediščini

g. Jovo Grobovšek,

Slovenija

1996

28

Izobraževanje za ohranitev posebnih znanj, spretnosti in sposobnosti

g. Elena Simeonov,

Rusija

1997

29

Izobraževanje za trajnostni razvoj

dr. Živa Deu,

Slovenija

1997

30

Arhitektura v šoli: izobraževanje za trajnostni razvoj – teorija in praksa

g. Marta Vahtar,

Slovenija

1997

31

Prepoznavanje elementov tradicijem v goratem področju Trentino-Južna Tirolska

g. Antonio Frattari,

g. Ilaria Garofoli,

oba Italija

1998

32

Resnica o uresničevanju usmeritev ceovitega varstva stavbne dediščine v prostorskem razvoju slovenskega podeželja

dr. Živa Deu,

Slovenija

1998

33

Tradicionalna arhitektura v Rusiji in sodobno življenje

dr. Elena Opolovnikova,

Rusija

1998

34

Moč tradicije

dr. Tadeja Zupančič Strojan,

Slovenija

1998

35

Sodobna kolonialna arhitektura

g. Enrico Fodde,

V. Britanija

1998

36

Pomembnost pokopališč in pokopaliških zidov naših vaseh

g. Paul Werner,

Nemčija

1998

37

Glina, včerajšnje gradivo za današnjo rabo

dr. Martina Zbašnik Senegačnik,

Slovenija

1998

38

Načrtovana naselja na polotoku Pelješcu

g. Nada Duić Kowalsky,

Hrvaška

1998

39

Uporaba tradicionalnega oblaganja fasad s skodlami na modernih objektih v Vorarlbergu

g. Igor Seljak,

Slovenija

1998

40

Možnost večanja števila obiskovalcev v muzeju – dimnični hiši

dr. Franz Lang,

Avstrija

1998

41

Preobrazba Kendove kmetije v Kendov dvorec

g. Cveto Koder,

Slovenija

1998

42

Tradicionalne značilnosti v primorskem opusu arhitekta Eda Mihevca

dr. Igor Kalčič,

Slovenija

1998

43

Oblikovanje sakralnega prostora s tradicionalnimi elementi profane arhitekture kot posledica prepletanja informacija med obema

g. Peter Marolt,

Slovenija

1998

44

Predlog prenove kamnitih delov domačije v Strtenici 21

g. Mateja Golež,

Slovenija

1998

45

Projekt “KOZOLCI V DOLINI”

g. Neda Kovačič,

Slovenija

1998

46

Prve izkušnje poptresne obnove v Posočju

mag. Ljubo Lah,

Slovenija

1998

47

Obnova slovaške vasi arhitektura (težave in predlogi)

dr. Michal Šarafin,

Slovaška

1999

48

Spomeniki javne hvaležosti – novi formati arhitekturne dediščine

 

dr. Aleksandar Homadovski,

Hrvaška

1999

49

Tehnološka in funkcionalna obnova grajene dediščine za stanovanjske namene in adaptacija novim standardom; Trentino

prof. Antonio Frattari,

g. Michela Dalpra,

oba Italija

1999

50

Pomembna vloga kamna v konstrukciah suhega zidu

g. Philip Clark,

V.Britanija

1999

51

Predstavitev lokalnega razvoja in konstrukcije suhega zidu v času novega svetovnega reda

g. Hamza Zeghlache,

Alžirija

1999

52

Gradbeni les v vernakularni arhitekturi

dr. Franz Lang,

Avstrija

1999

53

O obrtništvu v ljudski arhitekturi Sardinije

g. Enrico Fodde,

V. Britanija

1999

54

Vernakularna arhitektura Istre

g. Tihomira Stepinac Fabijanić,

Hrvaška

1999

55

Kamniti zidovi pokopališč

g. Paul Werner

Nemčija

1999

56

Oblika, funkcija in konstrukcija golobnjakov na Tinosu

dr. Hasso Hohmann,

Avstrija

1999

57

Omrežje občin – povezanost v alpah – načrtovanje trajnostnega razvoja na lokalni ravni

g. Neda Kovačič,

Slovenija

1999

58

Geneza slovenskega povojnega urbanizna na Obali

mag. Jasna Kralj Pavlovec,

Slovenija

1999

59

Ciljna arena smučišča Kaštivnik, GTC Kope na Pohorju

g. Anuška Viher,

Slovenija

1999

60

Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV)

g. Janja Kokolj,

Slovenija

2000

61

Nove usmeritve razvoja in kakovostni razvoj slovenskih naselij

dr. Živa Deu,

Slovenija

2000

62

Program za napredek podeželja

g. Matej Štor,

Slovenija

2000

63

Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

dr. Marko Koščak,

Slovenija

2000

64

Ohranitev in prilagoditev zgodovinskega centra Nablusa v Palestini

dr. Grigor Doytchinov,

Avstrija

2000

65

Evidentiranje in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dediščine na območju Kozjanskega regijskega parka

g. Franci Zidar,

g. Helena Rožman,

oba Slovenija

2000

66

Kako postane novi trg realnost

dr. Michal Šarafin,

Slovaška

2000

67

Koncept stanovanjske četrti v Sulzfeldu kot ekološko naselje

g. Guenter Konieczny,

Nemčija

2000

68

Multifunkcionalnost starih kmečkih izb v vzhodnoalpskem prostoru

dr. Franz Lang,

Avstrija

2000

69

Tehnologija oken – funkcija, konstrukcija in oblika oken

dr. Hasso Hohmann,

Avstrija

2000

70

O zgodovini gradnje oken

g. Paul Werner,

2000

71

Rekonstrukcija dveh tradicionalnih zgradb v regiji Trentino

prof. Antonio Frattari,

g. Michela Dalpra,

oba Italija

2000

72

Urbano – ruralna razcepljenost, vernakularna arhitektura z vidika antropologije

g. Nold Egenter,

Švica

2000

73

Ruska izba: resnice in laži

dr. Elena Opolovnikova,

Rusija

2000

74

Roman(t)ički luk na obiteljskoj kući

dr. Lenko Pleština,

Hrvaška

2000

75

Nekateri neraziskani baročni vplivi v malteškem vaškem okolju

prof. Denis de Lucca,

Malta

2000

76

Osnovna kategorija vernakularne arhitekture in didaktika začetnega študija za študente arhitekture

g. Plemenka Soupitch,

Švica

2000

77

Pristupi stanovanju majstora umjetnosti u svijetu vernakularne arhitekture

dr. Aleksandar Homadovski,

Hrvaška

2000

78

Kmečki dom kot duhovno zatočišče

g. Peter Marolt,

Slovenija

2000

79

Ekološka tradicionalna gradnja v Sloveniji

dr. Martina Zbašnik Senegačnik,

Slovenija

2000

80

Razvoj lesene konstrukcije z razvojem orodja

g. Manja Kitek Kuzman,

Slovenija

2000

81

Tradicionalna uporaba kamna kot gradbeni material v Serrentiju na Sardiniji

g. Enrico Fodde,

V. Britanija

2000

82

Arhitektura kamna - kamen med konstrukcijo in oblogo

dr. Igor Kalčič,

Slovenija

2000

 

 

C. P R I M E R I I Z Z G O D O V I N E

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Najstarejši dokumenti o obliki hiš v alpskem in predalpskem prostoru

g. Paul Werner,

Nemčija

1991

2

Zadnji Rundumskaser (pastirska staja) v Berchtsgadnu, Bavarska

g. Paul Werner,

Nemčija

1992

3

Razvoj kmečkih hiš na JV Evrope

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1992

4

Ljudska arhitektura kot bistveni element razvoja zgodovinskih jeder in vaških naselbin kulturne krajine

g. Herbert Krappinger,

Avstrija

1994

5

O motivu “Arma Christi” in o bistvu poljskih znamenj

g. Paul Werner,

Nemčija

1994

6

Pomeščanjenje kmečke gradbene kulture na zgornjrm Bavarskem v 19. stoletju pod vplivom historicizma

g. Paul Werner,

Nemčija

1996

7

Tempeljska ljudska arhitektura in njen vpliv na človekov odnos do novih stavb: primer narodnega parka gore Emei na Kitajskem

g. Jian Qiu,

V. Britanija

1996

8

Ruska lesena arhitektura: premišljevanja o obliki

dr. Elena Opolovnikova,

Rusija

1996

9

Vaško pokopališče – zadnji zgodovinski ostanek moderniziranih naselij

g. Paul Werner,

Nemčija

1997

10

Tako imenovana hiša nadvojvode Johanna

dr. Franz Lang,

Avstrija

1997

11

Oblika, delovanje in sestava opečnih mrež

dr. Hasso Hohmann,

Avstrija

1997

12

Lesena arhitektura polarnih področij Rusije

dr. Elena Opolovnikova,

Rusija

1997

13

Kako se je švicarska brunarica ohranila zadnjih dvesto let

g. Plemenka Soupich,

Švica

1999

 

D. U R E J A N J E P R O S T O R A

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Ruralna arhitektura v problematiki prostorskega planiranja

g. Antonio Zavaglia,

Italija

1991

2

Identiteta prostora v politiki urejanja prostora

arh. Živa Deu

Sovenija

1992

3

Ljudsko stavbarstvo- ena temeljnih prvin pri oblikovanju in načrtovanju podeželja

g. Zvezdana Koželj,

Slovenija

1992

4

Ljudska arhitektura v odločitvah o urejanju prostora danes

dr. Peter Fister

Slovenija

1993

5

Ljudska arhitektura kot izziv in naloga (prostorsko urejanje in oblikovanje)

g. Herbert Krappinger,

Avstrija

1993

6

Urbano vernakularno

g. Brian Anson,

Francija

1995

7

Družbeno planiranje na Irskem, zahodni Donegal: prihodnost in zaščita zgodovinske kulture

g. Brian Anson,

Francija

1996

 

E. P R I K A Z I, O P I S I

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Somogy

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1991

2

Podeželski prostor Republike Hrvaške: Konavle in Ćilipi

mag. Nada Duić Kowalsky,

Hrvaška

1994

3

Tradicija in nova vaška arhitektura

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1995

4

Vas Krapje – naravni park “Lonjsko polje”

g. Nada Duić Kowalsky,

Hrvaška

1995

5

O različnih tipih streh v kamnitih kočah Francije

g. Christian Lassure,

Francija

1999

6

Predstavitev bovško – trentarske hiše

g. Iva Šubelj-Kramar,

Slovenija

1999

 

 

 

F. T E H N O L O G I J A , M A T E R I A L I, (P O K R O V I T E L J I)

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Zaščita lesa objektov kulturne dediščine

dr. Riana Benko,

Slovenija

1994

2

Kratek pregled zaščite lesa in predlog za zaščito vodnjakov

g. Silvester Zdovc,

Slovenija

1995

3

Salonit Anhovo, tovarna azbest cementa

g. Tanja Nemec, Slovenija

1995

4

Plečnikova cerkev na Barju

g. Petra Sedej,

Slovenija

1996

5

Čebelnjak, spomenik kulturne dediščine

g. Petra Sedej,

Slovenija

1997

6

Nova vlakno-cementna kritina, izziv za oblikovalce

g. Tanja Nemec,

Slovenija

1997

7

Prisotnost Bramaca v oblikovanju prostora

g. Slavko Kovačevič,

Slovenija

1998

8

Prispevek Gradbenega centra Slovenije k ohranjanju dediščine ljudskega stavbarstva

g. Ivica Šubelj Kramar,

Slovenija

1998

9

Stare strehe in fasade v novi podobi

Tanja Nemec,

Slovenija

1998

10

Tondach kot vodilni proizvajalec opečne kritine v Sloveniji in njegova vloga pri ohranjanju tradicije v arhitekturi

g. Jože Štrakl,

Slovenija

1999

11

Zahteve glede strehe se povečujejo

g. Slavko Kovačevič,

Slovenija

1999

12

Za vernakularno arhitekturo jutri – vlaknocementna kritina

g. Tanja Nemec,

Slovenija

1999

13

Velux v vernakularni arhitekturi

g. Henrik Norlander Smith,

Danska

2000

14

Bobrovec v Soveniji nekoč in danes

g. Miran Klemar,

Slovenija

2000

 

G. P O S E B N I P R O G R A M

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Svet kamna:

Izvori in razširjenost uporabe suhega zidu v ZDA

g. Richard Tufnell,

ZDA

2000

2

Svet kamna:

Tipologija in kompozicija tradicionalne palestinske hiše

dr. Shadi Ghabdan,

Palestina

2000

3

Svet kamna:

Jame in grafike pastirjev na planini Majella/talija

g. Edoardo Micati,

Italija

2000

4

Svet kamna:

Velebitska “mirilo”

dr. Aleksandra Faber,

Hrvaška

2000

5

Suhozemne kemnite zgradbe v starih literarnih zapisih

g. Enrico Degano,

Italija

2000

6

Današnja krajevna uporaba suhega zidu kot okrasne in zgodovinske dediščine pri pokrajinskih projektih v Veliki Britaniji

g. Philip Clark,

V. Britanija

2000

7

Datiranje kamnitih zatočišč s pomočjo kamen vklesanih datumov

g. Christian Lassure,

Francija

2000

8

Mrgari, ovčarske staje v obliki cveta na otoku krku na severnem Jadranu

dr. Berislav Horvatič,

Hrvaška

2000

9

Namen, rezultati in uporaba analize kamnitih konstrukcij

dr. Borut Juvanec,

Slovenija

2000

 

H. S T R O K O V N I O G L E D I

 

tema/območje

vodja

datum

1

Dolina, Bled, Škofja loka, Crngrob

g. Janez Bizjak

1992

2

Trenta, Bovec, kobarid

g. Janez Bizjak

1993

3

Kranjska gora, Podkoren, Kropa

g. Vladimir Knific

1994

4

Radovna

g. Vladimir Knific

1995

5

Kozolci od Rateč do Studorja v Bohinju

g. Neda Kovačič

1996

6

Idrija

g. Andrejka Likar

1997

7

Popotresno Posočje

mag. Ljubo Lah

1998

8

Inovativni duh Zgornjesavske doline

 

1999

9

Avtentično okolje Gorenjske kot turistična privlačnost

dr. Tadeja Zupančič Strojan

2000

 

I. R A Z S T A V E, P R E D S T A V I T V E

 

NASLOV

AVTOR

DATUM

1

Pomeni in sestavine identitete prostora

dr. Peter Fister,

Slovenija

1992

2

Kontinuiteta oblikovanja prostora v Slovenskih goricah

Ministrstvo za kmetijstvo,

Ministrstvo za kulturo,

občine Slovenskih goric,

Jasama Lenart,

Šola za arhitekturo Ljubljana, Slovenija

1992

3

Ljudsko stavbarstvo – njegova vloga v delovanju projektne skupine za zgodovinska središča delovne skupnosti Alpe-Jadran in v teoriji konzervatorstva

g. Zvezdana Koželj,

Slovenija

1993

4

predstavitev svoje knjige Slovenski kozolec

dr. Tone Cevc,

Slovenija

1993

5

Identiteta prostora v politiki urejanja prostora

arh. Živa Deu,

Sovenija

1992

6

Razprodaja in razvrednotenje arhitekturne stroke je vzrok za propad kvalitativnih značilnosti slovenskega arhitekturnega prostora

g. Marjan Ocvirk,

Slovenija

1992

7

Identiteta v sodobni slovenski sakralni arhitekturi

dr. Jože Marinko,

Slovenija

1992

8

Razvojne značilnosti naselja Žabče pri Tolminu

g. Peter Rau,

Slovenija

1992

9

Ljudska arhitektura ‘s’ kot stara in ‘n’ kot nova

g. Krappinger,

Avstrija

1992

10

Čop kot razpoznavni arhitekturni element zgornjesavske doline

g. Saša Dalla Valle,

Slovenija

1992

11

Poudarek in ornament v sodobni ljudski arhitekturi

mag. Breda Ogorelec,

Slovenija

1992

12

Obnova in ohranjanje ljudske arhitekture v narodnem parku

g. Janez Bizjak

Slovenija

1992

13

Mednarodna arhitekturna delavnica Lenart 92

 

1992

14

Razvoj kmečke hiše na JV Evrope

dr. Tuende Szabo,

Madžarska

1992

15

Projekt: Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih goric

g. Vida Šavli,

g. Matej Štor,

oba Slovenija

1994

16

Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije

g. Zvezda Koželj,

Slovenija

1994

17

Projekt vodnajkov pri Benediktu

Belinka Ljubljana,

Slovenija

1995

18

Projekt: Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih goric

g. Vida Šavli,

g. Matej Štor,

oba Slovenija

1995

19

Knežja Vas

seminar prof. Fistra na Fakulteti za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija

1995

20

Hrvatsko predajno graditeljstvo

g. Davor Salopek,

Hrvaška

1995

21

Kritina

Bramac, Novo mesto,

Slovenija

1995

22

Strešniki Bramac

Bramac, Novo mesto,

Slovenija

1996

23

Plečnikova cerkev na Barju

Belinka Ljubljana,

Slovenija

1996

24

Postavitev objekta ob papeževem obisku v Ljubljani

dr. Jože Marinko,

Slovenija

1996

25

Kozolec

občina Kranjska gora,

dr. Borut Juvanec, Slovenija

1996

26

Strešniki Bramac

Bramac, Novo mesto,

Slovenija

1997

27

Akcija srednješolske mladine – ČEBELNJAK

Belinka Ljubljana,

Slovenija

1997

28

Izobraževanje za ohranitev posebnih znanj, spretnosti in sposobnosti

Srednja gradbena šola Ljubljana,

Slovenija

1997

29

Otroci rišejo mesto – Gornja Radgona

mag. Marta Vahtar,

Slovenija

1997

30

Strešniki Bramac

Bramac, Novo mesto,

Slovenija

1998

31

Tradicionalne kritine

Gradbeni center Slovenije Ljubjana,

Slovenija

1998

32

Kozolec

Občina Kranjska gora

1998

33

Proizvodi brez azbesta

Salonit Anhovo,

ESAL,

oba Slovenija

1998

34

Kamen na domačiji Strtenica 21

g. Mateja Golež,

Slovenija

1998

35

Glina

dr. Martina Zbašnik Senegačnik,

Slovenija

1998

36

Moč tradicije

dr. Tadeja Zupančič Strojan,

Slovenija

1998

37

Skodle v Vorarlbergu

g. Igor Seljak,

Slovenija

1998

38

Sakralna arhitektura

g. Peter Matrolt,

Slovenija

1998

39

Komarde na Krku

dr. Berislav Horvatič,

Hrvaška

1999

40

Pantan – utrjeni renesančni mlini

g. Nada Duić Kowalsky,

Hrvaška

1999

 

 

5. Objavljeni strokovni prispevki po posameznih področjih in kronološko po tematikah

A - teorija

B - praksa (sistemi, detajli, projekti)

C - primeri iz zgodovine

D - urejanje prostora

E - prikazi, opisi

F - tehnologija, materiali (pokrovitelji)

G - posebni program (od leta 2000 dalje)

H - strokovni ogledi

I - razstave

področje

domači

tuji

skupaj

A

1

0

1

B

1

2

3

C

0

1

1

D

0

1

1

E

0

1

1

skupaj

2

5

7

Tabela 1: Ljudska arhitektura v prostoru Alpe Jadran - 1991

 

področje

domači

tuji

skupaj

A

5

1

6

B

2

0

2

C

0

2

2

D

2

0

2

H

1

0

1

I

10

2

1

skupaj

20

5

25

Tabela 2: Identiteta v oblikovanju prostora - 1992

 

področje

domači

tuji

skupaj

A

2

3

5

B

3

2

5

D

1

1

2

H

1

0

1

I

2

0

2

skupaj

9

6

15

Tabela 3: Ljudska arhitektura danes - 1993

področje

domači

tuji

skupaj

A

4

3

7

B

3

2

5

C

0

2

2

E

0

1

1

F

1

0

1

H

1

0

1

I

2

0

2

skupaj

11

8

19

Tabela 4: Nova definicija ljudske arhitekture - 1994

 

področje

domači

tuji

skupaj

A

6

2

8

B

3

3

6

D

0

1

1

E

0

2

2

F

2

0

2

H

1

0

1

I

4

1

5

skupaj

16

9

25

Tabela 5: Ljudska arhitektura jutri - 1995

področje

domači

tuji

skupaj

A

5

1

6

B

4

2

6

C

0

3

3

D

0

1

1

F

1

0

1

H

1

0

1

I

4

0

4

skupaj

15

7

22

Tabela 6: Ljudska arhitektura danes: varovanje ali razvoj - 1996

področje

domači

tuji

skupaj

A

4

2

6

B

2

1

3

C

0

4

4

F

2

0

2

H

1

0

1

I

4

0

4

skupaj

13

7

20

Tabela 7: Ljudska arhitektura: izobraževanje - 1997

 

področje

domači

tuji

skupaj

A

5

3

8

B

10

6

16

F

3

0

3

H

1

0

1

I

9

0

9

skupaj

28

9

37

Tabela 8: Sledovi tradicije v arhitekturi danes - 1998

področje

domači

tuji

skupaj

A

8

2

9

B

3

10

13

C

0

1

1

E

1

1

2

F

3

0

3

H

1

0

1

I

0

2

2

skupaj

16

16

32

Tabela 9: Vernakularna arhitektura jutri - 1999

področje

domači

tuji

skupaj

A

1

0

1

B

9

14

23

F

1

1

2

G

1

8

9

H

1

0

1

skupaj

13

23

36

Tabela 10: Vernakularna arhitektura – deset let naporov - 2000

področje

domači

tuji

skupaj

A

41

17

58

B

40

42

82

C

0

13

13

D

3

4

7

E

1

5

6

F

13

1

14

G

1

8

9

H

9

0

9

I

35

5

40

skupaj

143

95

238

Tabela 11: Zbirnik vseh prispevkov od leta 1991 do leta 2000

6. Seznam pokroviteljev po abecednem redu

- Adria Airways

- Belinka Ljubljana

- Bramac d.o.o. Škocjan

- ESAL Anhovo

- Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana

- Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana

- Ministrstvo za kulturo

- Ministrstvo za šolstvo in šport

- Ministrstvo za znanost in tehnologijo

- Petrol Trgovina, Ljubljana

- Pomurski sejem Gornja Radgona

- Primorje Ajdovščina

- Salonit Anhovo

- SCT Stanovanjski inženiring d.o.o. Ljubljana

- Tondach Slovenija

- Univerza v Ljubljani, Šola za arhitekturo

- Vegrad Velenje

- Velux Slovenija

 

7. Grafični zapis tabelaričnih vrednosti iz točke 5.

 

Slika 1: Zastopanost posameznih področij v letih 1991 - 2000 (Novljan T., 2001)

Slika 2: Vzorec desetletne dinamike upoštevajoč področja A - I.

 

 

8. Zaključek

Z ozirom na zastopanost prispevkov (od A do I razvrščenih področij) na posameznih konferencah bi bilo mogoče analizirati zanimanje strokovnih in znanstvenih krogov za posamezna področja, ki kažejo trend naraščanja. Za področje teorije in prakse bi bilo mogoče trditi, da sta med prispevki številčno najbolj zastopani, objavljenih sodelovanj pri načrtovanju urejanja prostora in nasploh v politiki je malo. Sodelovanje s sponzorji se izboljšuje, vendar so to zaenkrat večinoma proizvajalci neposredno uporabljivih proizvodov industrije. Krog sponzorjev bi bilo mogoče razširiti tudi na področje investicijskih vlaganj pri posameznih projektih oz. območjih. Formirala bi se lahko ena ali več regionalno povezanih in široko dostopnih baz podatkov tekstovnega in slikovnega gradiva o vsem, kar je bilo od sedaj zapisanega in realiziranega (pozitivnega in negativnega) v zvezi z ljudsko arhitekturo, kakšne so trenutne ter perspektivne aktivnosti za območje celotne Evrope. Kljub temu, da se dejavnost konferenc večinoma nanašajo na evropski in prievropski prostor, bi bilo smiselno vzpostaviti tudi širše - medkontinentalno povezovanje na področju ljudske arhitekture. Poleg rednih formalnih sestankov – konferenc, bi se lahko vzpostavil še sistem bolj neformalnih srečanj – okroglih miz, ki bi bile sklicane in organizirane na pobudo posameznika ali skupine ob priliki različnih dogodkov (npr. naravnih nesreč, neprimernih posegov v prostor ipd.) kjer bi udeleženci interaktivno, enakopravno in neformalno sodelovali v strokovnih debatah neposredno pa tudi na daljavo preko svetovnega spleta.