1. Povzetek
V desetih letih delovanja so konference o ljudski arhitekturi Alpe Jadran dosegle kvalitetni in kvantitetni nivo, ko je že mogoče govoriti o prehodu s statičnega, enkratnega ali nekajkratnega dogodka na dinamično ciklično ponavljanje podobnosti vsebin ter na konstantno naraščajoči potencial eminentnih predavateljev zanimanje stroke in naklonjenost pokroviteljev. Tematsko so bila obravnavana teoretska vprašanja identitete, položaja ljudske arhitekture v času in prostoru, ter izobraževanja. Na tej stopnji je mogoče govoriti o genezi vzorca, čigar numerični in grafični zapis je sestavljen iz značilnih in konstantnih parametrov sicer prisotnih na vseh podobnih znanstvenih srečanjih, ne glede na vejo znanosti. To je število domačih in tujih udeležencev, število domačih in tujih referatov, koreferatov in predstavitev ter prisotnost domačih in tujih pokroviteljev.
Teme posameznih
konferenc je mogoče razdeliti na naslednja kronološko urejena področja:A. teorija
B. praksa
C. primeri iz zgodovine
D. urejanje prostora
E. prikazi, opisi
F. tehnologija, materiali, (pokrovitelji)
G. posebni program
H. strokovni ogledi
I. razstave
Za na
zornejšo predstavitev dinamike nekaterih kvantitativnih količin so izkoriščene prednosti faznega - virtualnega prostora, ki “suhoparnost” statističnih vrednosti števil transformira v razpoznavnejšo grafično podobo ploskovnega in prostorskega vzorca.
2. Uvod
V obdobju desetih let (1991-2000) naporov in uspešnega delovanja Konferenc o ljudski arhitekturi z območja srednje in JV Evrope (Alpe Jadran) so strokovnjaki s tega področja predstavili ogromno količino strokovno kvalitetnega gradiva, tako v tekstualni kot v grafični obliki. V posameznih letnih izdajah konferenčnega zbornika je to gradivo kot tudi dogajanje na konferencah skrbno zabeleženo in arhivirano. Seveda se je po zaključku desetletnega obdobja delovanja inštitucije pojavila potreba po sistemat
ičnem pregledu opravljenega dela in pridobljenega gradiva, njihovemu razvrščanju ter medsebojnih primerjav. Namen tega je poizkus pridobitve številčnih in grafičnih zapisov oziroma informacij o dinamiki obnašanja nekaterih količin (število udeležencev, število prispevkov, razmerje med domačo in tujo zastopanstjo, odmevi v domači in strokovni javnosti ipd.), ki so kreoktni pokazatelji uspešnosti na tem področju.
3. Tematika posameznih konferenc s sklepi:
1991 Ljudska arhitektura v prostoru Alpe Jadran:
Vsi udeleženci so postavljali ljudsko arhitekturo v tisto kulturno kategorijo, ki predstavlja narod om delo kot skupno značilnost, identiteto. Kot taka kulturna kategorija ni le zaželena, pač pa potrebna in nujna. Nujna je predvsem za samobitnost narodov, za enotnost prostora in predstavlja temelj enakovrednosti, enakopravnosti vseh dežel in narodov, ki se združujejo v delovni skupnosti Alpe Jadran.
1992 Identiteta v oblikovanju prostora:
Strokovnjaki na področju ljudske arhitekture se med seboj premalo poznajo, se premalo pogovarjajo in zato so akcije kot je ta konferencaše kako potrebne in jih je treba gojiti. V stroki sami je najpomembnejša interdisciplinarnost in pa tudi uskladitev strok v dani tematiki. Rezultate teoretičnih izhodišč je treba v na
jvečji možni meri prenesti v prakso. Informiranje o delu, popularizacija v medijih je nujna, zato je treba to problematiko bolj gojiti. V bližnji bodočnosti bi kaztalo postaviti težišče na problematiko “nove” in “stare” ljudske arhitekture. Rezultate dela v skupnosti Alpe Jadran na področju ljudske arhitekture bi bilo treba vgraditi v organizacijsko obliko višje stopnje (morda Svet Evrope), kjer bi lahko usklajevali problematiko na širšem območju, s še več strokovnjaki i z večjo globino.1993 Ljudska arhitektura danes:
Napore za izvajanje sklepov iz druge konference o povezovanju strok, o interdisciplinarnosti ter o razširitvi sodelovanja na Evropsko skupnost je treba nadaljevati. Rezultate konferenc je treba čimbolj logično vgraditi v novo regulativo, ki naj bo čimbolj preprosta pa zato bolj efektna in praktična. Postaviti je treba novo definicijo “ljudske “ arhitekture, morda bo to usmeritev dela naslednje konference.
1994 Nova definicija ljudske arhitekture:
Ljudska arhitektura je namenjena človeku in je odraz njegovega odnosa do okolja - torej je to kulturna kategorija. Ljudska arhitektura je arhitektura človeka človeku v značilnem prostoru in v času. Arhitektura je živ organizem in živi ter se spreminja. Ljudsko arhitekturo raziskujejo različne stroke
in vsaka lahko prispeva svoje s svojega stališča in s svojimi metodami. Sestav vseh znanj in vedenj je lahko optimalen pogled na tematiko, ki pa ni nikoli dokončen in nikoli idealen. Stroka ali znanost arhitektura (kot oblikovanje prostora ) v tem procesu ni najpomembnejša, je pa najbolj vidna. Kolega Grobovšek je povabljen v Programski svet, saj lahko njegova izzivalna stališča ob aktivni dodelavi tvorno vplivajo na potek 5. konference.1995 Ljudska arhitektura jutri:
Konferenca je bila predvsem problems
1996 Ljudska arhitektura danes: varovanje ali razvoj
Arhitektu
1997 Ljudska arhitektura: izobraževanje
Ob pojmu ljudska arhitektura, ki smo ga v predho
dnih srečanjih mnogokrat in na zelo različne načina skušali določiti, mu dati pravo vlogo v prostoru, identiteti, danes, v bodočnosti itd. se je vedno znova vračala misel, da je to vendarle naša skupna dediščina, izročilo generecij pred nami, skupni evropski spomin. Nobena dediščina in noben spomin pa ne more obstajati, če nam ga nekdo ne posreduje, če nas ne nauči živeti z njim. To seveda še zlasti velja za ljudsko arhitekturo, ki je vselej lahko nastala in preživela le v okoljih, kjer so bila kontinuirano posredovana vedenja o njej, izkušnje in spretnosti za njen nastanek ali ohranitev in kjer so bili ljudje v mnogih oblikah spontanega ali organiziranega izobraževanja poučeni o vseh njenih vrednotah od povsem simbolnih do povsem praktičnih. (iz uvodnega referata dr. Petra Fistra)1998 Sledovi tradicije v arhitekturi danes
Red v arhitekturi predstavlja tisti okvir, ki določa meje kreativnosti in inventivnosti posameznika, mu omogoča in lajša pot do cilja ter poenostavlja projektiranje in izvedbo, arhitekturi kot objektu pa daje tisto pravilnost in skladnost, ki jo narava od nje pričakuje.
Sledovi arhitekture včeraj: stara arhitektura ne predstavlja le starih in zastarelih rešitev, pač pa prenaša izkušnje in vse dobre elemente, ki so preživeli - torej so dob
1999 Vernakularna arhitektura jutri
Vernakularna arhitektura ni predmet obdelav ene same stroke: soudeleene so razne – od zgodovine, arheologije, ekonomike, prava, likovnih umetnosti, etnologije, sociologije in psihologije – usklajuje pa jih arhitektura, ki po svoji definiciji združuje konstrukcijo, uporabnost in dekoracijo v celoto, to je v kompozicijo. Najpomembnejši je celovit pristop, sistem, ki združuje razne stroke v soodvisen organizem. Zelo pomembna je kontrola odločitev in realizacij: brez nje nobeno planiranje ni efektno. Vernakularna arhitektura jutri: njena vloga je v nadaljevanju smisla, ne v ponavljanju rešitev, v nadgradnji dobrih in uspelih detajlov. Tista arhitektura, ki je ostala in preživela do današnjih dni, je nedvomno dobra arhitektura. Njen direktni prenos v današnji čas ni mogoč: upoštevati je treba okoliščine, možnosti in zahteve današnjega dne.
2000 Vernakularna arhitektura – deset let naporov
Po pregledu Ministrskva za kmetijstvo, predvsem program CRPOV, kaže delo na tem področju nadaljevati in razširiti, predvsem po regijah, vse do realizacije ‘Evrope regij’ (delo se povsem vključuje v ta program in ga na nekaterih področjih celo prekaša/v realizacijah in v širini zastavljenih problematik na primer). zanimivo je,
da je vodilni filozof na področju arhitekture poudaril dve načeli, ki sta bili pred leti že uvrščeni med sklepe konference AA: uporabljati moramo svoje možgane, misliti. Premišlene rešitve lahko uvrstimo v realizacije kot so jih uvrščali naši dedje. Le tako bo vrnakularna arhitektura dobila svoje nadaljevanje, ne v ponavljanju, ne v nostalgiji, temveč v razvoju. Druga misel Nolta Egenterja: skupaj lahko naredimo več. Pred leti smo to vpletli v program konference:skupaj vse stroke, uprava in uporabniki, vsi ljudje. Na dosedanjih konferencah smo poudarjali praktično vrednost rešitev v arhitekturi: ne le misel, ne le ideja, ne le analiza uporabe, življenja z arhitekturo, ne spreminjanje arhitekture v spomenike, ne ohranjanje zaradi ohranjanja, ne favoriziranje samo nekaterih objektov, ne postavljanje kriterijev, pač pa premišljen, skladen razvoj na temeljih dediščine. Ne gre za ponavljanje starega, ne za ustavljanje razvoja, pač pa za razvoj, ki nadgrajuje uspele rezultate. In vse rešitve v arhitekturi, ki so ostale, ki vztrajajo kljub zanemarjanju že stoletja, SO DOBRE.
4. Klasifikacija objavljenih prispevkov po področjih
A. T E O R I J A
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Mesto ljudske arhitekture v uveljavitvi identitete prostora danes |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1991 |
2 |
Pomeni in sestavine identitete prostora |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1992 |
3 |
Meje in možnosti identitete v arhitekturi po ljudskem izročilu |
dr. Oskar Moser, Avstrija |
1992 |
4 |
Ljudska aritektura med identiteto in internacionalizmom |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1992 |
5 |
Razprodaja in razvrednotenje arhitekturne stroke je vzrok za propad kvalitativnih značilnosti slovenskega arhitekturnega prostora |
g. Marjan Ocvirk, Slovenija |
1992 |
6 |
Čop kot razpoznavni arhitekturni element zgornjesavske doline |
g. Saša Dalla Valle, Slovenija |
1992 |
7 |
Poudarek in ornament v sodobni ljudski arhitekturi |
mag. Breda Ogorelec, Slovenija |
1992 |
8 |
Tradicija, sodobnost, napačna razlaga |
dr. Oskar Moser, Avstrija |
1993 |
9 |
Znamenja na Bavarskem |
g. Paul Werner, Nemčija |
1993 |
10 |
Prvobitna arhitektura: in kje je danes? |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1993 |
11 |
Ali obstaja sodobna ljudska arhitektura – kako graditi na podeželju |
g. Marjan Ocvirk, Slovenija |
1993 |
12 |
Dom je embrio domovine – gradnja po sledeh tradicije – imperativ postindustri jske družbe |
g. Davor Salopek, Hrvaška |
1993 |
13 |
Nove smernice v raziskovanju ljudske arhitekture |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1994 |
14 |
Sedanji položaj ljudske arhitekture |
dr. Tuende Szabo, Madžarska |
1994 |
15 |
Podedovano stavbarstvo – mikrouniverzum življenja |
g. Davor Salopek, Hrvaška |
1994 |
16 |
Prelomni časi vernakularne arhitekture |
dr. Oskar Moser, Avstrija |
1994 |
17 |
Definicije ljudskega stavbarstva z vidika etnološke in konzervatorske stroke |
g. Zvezdana Koželj, Slovenija |
1994 |
18 |
Etnologija in ljudska arhitektura |
g. Vito Hazler, Slovenija |
1994 |
19 |
Ali je degradacija vernakularne arhitekture neizogibna? |
g. Jovo Grobovšek, Slovenija |
1994 |
20 |
Razmerja med teorijo in prakso – pričakovanja in realnost |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1995 |
21 |
Nesporazumi formalizma v vernakularni arhitekturi |
dr. Oskar Moser, Avstrija |
1995 |
22 |
Imeti in živeti z dediščino |
g. Vito Hazler, Slovenija |
1995 |
23 |
Ohranitev vernakularnega – splet okoliščin ali možna načrtnost |
g. Jovo Grobovšek, Slovenija |
1995 |
24 |
Prihodnost podeželskega prostora in s em vernakularne arhitekture kliče k ponovnem premisleku |
g. Herbert Krappinger, Avstrija |
1995 |
25 |
Prekinitev ali nadaljevanje identitete ljudske arhitekture |
g. Dušan Moškon, Slovenija |
1995 |
26 |
Včerajšnje modrosti za gradnjo ljudske arhitekture jutri |
g. Matej Štor, Slovenija |
1995 |
27 |
Oblika strehe kot primarni element za oblikovanje pokrajine |
g. Marjan Ocvirk, Slovenija |
1995 |
28 |
Ljudska arhitektura: varovanje ali razvoj |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1996 |
29 |
Vernakularna arhitektura in razpršena pozidava pokrajine |
dr. Grigor Doytchinov, Avstrija |
1996 |
30 |
Sožitje starega in novega kot temeljna vrednota ljudske arhitekture |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1996 |
31 |
Razumevanje arhitekturne tektonike, podlaga za sodoben pristop pri posegih v ljudsko arhitrekturo |
g. Marjan Ocvirk, Slovenija |
1996 |
32 |
Prepoznavanje arhetipskih vzorcev v slovenski ljudski arhitekturi |
g. Matej Štor, Slovenija |
1996 |
33 |
Arhitekturni členi nosilci različnosti v oblikovanju zunajmestnega stavbarstva |
g. Živa Deu, Slovenija |
1996 |
34 |
Izobraževanje za razumevanje in kontinuiteto ljudske arhi tekture |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1997 |
35 |
Izobraževanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev v razmerju da ljudske arhitekture |
dr. Igor kalčič, Slovenija |
1997 |
36 |
Razvoj virtualnega vseučilišča in vpliv na izobrazbo arhitektov |
dr. Aleksandar Homadovski, Hrvaška |
1997 |
37 |
Abstrakcija arhitekturne kompozicije kot element vrednotenja ljudske arhitekture |
g. Marjan Ocvirk Slovenija |
1997 |
38 |
Vloga ponovno odkritih tradicionalnih arhitekturnih znanj v sodobnem izobraževanju |
dr. Darko Likar, Slovenija |
1997 |
39 |
Vrni se Konfucij |
g. Brian Anson, Francija |
1997 |
40 |
Red v tradiciji: prednosti in stranpota |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1998 |
41 |
Konflikti tradicije (obstoječega) in spremembe (novega) |
dr. Lenko Pleština, Hrvaška |
1998 |
42 |
“Lepa” kultura in “grda” ekonomija |
d r. Jože Mencinger,Slovenija |
1998 |
43 |
Nazaj v prihodnost |
g. Brian Anson, Francija |
1998 |
44 |
Sledovi tradicije v arhitekturi danes – eko socio psihološki vidik |
g. Dušan Moškon, Slovenija |
1998 |
45 |
Sledovi tehnološke tradicije v sodobni arhitekuri 20. stoletja |
dr. Aleksandar Homadovski, Hrvaška |
1998 |
46 |
Za vsakim hribom se nov svet odpre |
dr. Mitja Guštin, Slovenija |
1998 |
47 |
Degradacija vernakularne arhitekture |
g. Jovo Grobovšek, Slovenija |
1998 |
48 |
Vernakularna arhitektura jutri |
g. Dušan Moškon, Slovenija |
1999 |
49 |
Možnosti za uresničitev pričakovane vloge vernakularne arhitekture v prihodnosti |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1999 |
50 |
Med ohranjanjem in napredkom |
g. Graham Soult, V. Britanija |
1999 |
51 |
Od tradicije do dobre sodobne arhitekture |
dr. Igor Kalčič, Slovenija |
1999 |
52 |
Tradicija in inovacija v oblikovanju prostora |
g. Peter Marolt, Slovenija |
1999 |
53 |
Koncepti identitete in muzejskih realizacij – mesto v muzeju ali ‘mesto muzej’ na primeru Celja |
dr. Mitja Guštin, Slovenija |
1999 |
54 |
Muzeji na prostem – pomemben način varovanja in ohranjanja arhitekturne in druge dediščine |
mag. Ljubo Lah, Slovenija |
1999 |
55 |
Struktura in arhitektura družinskih hiš |
dr. Lenko Pleština, Slovenija |
1999 |
56 |
Ozelenjeni fasadni plašč- zanemarjena ali ekološka hiša |
dr. Martina Zbašnik Senegač nik,Slovenija |
1999 |
57 |
Za kritičnost v procesu sooblikovanja prostora kot dinamične identitete |
dr. Tadeja Zupančič Strojan, Slovenija |
1999 |
58 |
Od kulturnih do materialnih vrednot vernakularne arhitekture |
dr. Peter Fister, Slovenija |
2000 |
B. P R A K S A
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Odnosi med arhitekturo in družbo: ravnovesje in neravnoveske v ljudski ruralni arhitekturi v deželi Friuli |
g. Luciano Venier, Italija |
1991 |
2 |
Sistem dokumentiranja |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1991 |
3 |
Ljudska arhitektura avstrijske Štajerske: pregled in stanje v raziskovalnem delu |
dr. Dieter Weiss, Avstrija |
1991 |
4 |
Identiteta v sodobni slovenski sakralni arhitekturi |
dr. Jože Marinko, Slovenija |
1992 |
5 |
Obnova in ohranjanje ljudske arhitekture v narodnem parku |
g. Janez Bizjak Slovenija |
1992 |
6 |
Možni način zaščite kmečke arhitekture |
g. Antonio Zavaglia, Italija |
1993 |
7 |
Varstvo vinskih goric ob južni obali Blatnega jezera |
dr. Tuende Szabo, Madžarska |
1993 |
8 |
Ljudsko stavbarstvo – njegova vloga v delovanju projektne skupine za zgodovi nska središča delovne skupnosti Alpe-Jadran in v teoriji konzervatorstva |
g. Zvezdana Koželj, Slovenija |
1993 |
9 |
Vključevanje večjih gospodarskih objektov v ruralni prostor |
dr. Jože Marinko, Slovenija |
1993 |
10 |
Vrednotenje in varstvo stavbne dediščine |
g. Vito Hazler, Slovenija |
1993 |
11 |
Nova definicija ljudske arhitekture |
g. Antonio Zavaglia, Italija |
1994 |
12 |
Problemi uporabe jezika regionalne arhitekture |
dr. Janez Kresal, Slovenija |
1994 |
13 |
Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih Goric |
g. Matej Štor, Slovenija |
1994 |
14 |
Poizkus kontinuitete “pivškega križa” |
g. Leon Debevec, Slovenija |
1994 |
15 |
Družinska hiša glede na sodobno in tradicionalno energetsko okolje |
g. Lenko Pleština, Hrvaška |
1994 |
16 |
Problemi uporabe jezika regionalne arhitekture 2 |
dr. Janez Kresal, Slovenija |
1995 |
17 |
Metoda raziskave adaptabilnosti tradicionalnih družinskih hiš |
dr. Lenko Pleština, Hrvaška |
1995 |
18 |
Moja hiša raste |
g. Davor Salopek, Hrvaška |
1995 |
19 |
Naloge projektne skupine za zgodovinska središča DS Alpe Jadran |
g. Zvezdana Koželj, Slovenija |
1995 |
20 |
Dolina D’intelvi: Sedanji problemi in rešitve |
g. Antonio Zavaglia, Italija |
1995 |
21 |
Enodružinska zazidava v različnih področjih Slovenije |
dr. Jože Marinko, Slovenija |
1995 |
22 |
Sledovi ljudskega v sodobni arhitekturi družinskih hiš na Hrvaškem |
dr. Lenko Pleština Hrvaška |
1996 |
23 |
Živi muzeji – izziv in realnost |
g. Dušan Moškon, Slovenija |
1996 |
24 |
Hiša z dimnico, ponovno oživljena za obiskovalce |
dr. Franz Lang, Avstrija |
1996 |
25 |
Ljudsko in sodobno |
dr. Jože Marinko Slovenija |
1996 |
26 |
Kozolec – živa kulturna dediščina. Projekt ohranjanja žive in uporabne kulturne dediščine v občini Kranjska gora |
g. Neda Kovačič, Slovenija |
1996 |
27 |
Preiskovanje stavbnega gradiva: morebitne osnove za poseg na kulturni dediščini |
g. Jovo Grobovšek, Slovenija |
1996 |
28 |
Izobraževanj e za ohranitev posebnih znanj, spretnosti in sposobnosti |
g. Elena Simeonov, Rusija |
1997 |
29 |
Izobraževanje za trajnostni razvoj |
dr. Živa Deu, Slovenija |
1997 |
30 |
Arhitektura v šoli: izobraževanje za trajnostni razvoj – teorija in praksa |
g. Marta Vahtar, Slovenija |
1997 |
31 |
Prepoznavanje elementov tradicijem v goratem področju Trentino-Južna Tirolska |
g. Antonio Frattari, g. Ilaria Garofoli, oba Italija |
1998 |
32 |
Resnica o uresničevanju usmeritev ceovitega varstva stavbne dediščine v prostorskem razvoju slovenskega podeželja |
dr. Živa Deu, Slovenija |
1998 |
33 |
Tradicionalna arhitektura v Rusiji in sodobno življenje |
dr. Elena Opolovnikova, Rusija |
1998 |
34 |
Moč tradicije |
dr. Tadeja Zupančič Strojan, Slovenija |
1998 |
35 |
Sodobna kolonialna arhitektura |
g. Enrico Fodde, V. Britanija |
1998 |
36 |
Pomembnost pokopališč in pokopaliških zidov naših vaseh |
g. Paul Werner, Nemčija |
1998 |
37 |
Glina, včerajšnje gradivo za današnjo rabo |
dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Slovenija |
1998 |
38 |
Načrtovana naselja na polotoku Pelješcu |
g. Nada Duić Kowalsky,Hrvaška |
1998 |
39 |
Uporaba tradicionalnega oblaganja fasad s skodlami na modernih objektih v Vorarlbergu |
g. Igor Seljak, Slovenija |
1998 |
40 |
Možnost večanja števila obiskovalcev v muzeju – dimnični hiši |
dr. Franz Lang, Avstrija |
1998 |
41 |
Preobrazba Kendove kmetije v Kendov dvorec |
g. Cveto Koder, Slovenija |
1998 |
42 |
Tradicionalne značilnosti v primorskem opusu arhitekta Eda Mihevca |
dr. Igor Kalčič, Slovenija |
1998 |
43 |
Oblikovanje sakralnega prostora s tradicionalnimi elementi profane arhitekture kot posledica prepletanja informacija med obema |
g. Peter Marolt, Slovenija |
1998 |
44 |
Predlog prenove kamnitih delov domačije v Strtenici 21 |
g. Mateja Golež, Slovenija |
1998 |
45 |
Projekt “KOZOLCI V DOLINI” |
g. Neda Kovačič, Slovenija |
1998 |
46 |
Prve izkušnje poptresne obnove v Posočju |
mag. Ljubo Lah, Slovenija |
1998 |
47 |
Obnova slovaške vasi arhitektura (težave in predlogi) |
dr. Michal Šarafin, Slovaška |
1999 |
48 |
Spomeniki javne hvaležosti – novi formati arhitekturne dediščine
|
dr. Aleksandar Homadovski, Hrvaška |
1999 |
49 |
T ehnološka in funkcionalna obnova grajene dediščine za stanovanjske namene in adaptacija novim standardom; Trentino |
prof. Antonio Frattari, g. Michela Dalpra, oba Italija |
1999 |
50 |
Pomembna vloga kamna v konstrukciah suhega zidu |
g. Philip Clark, V.Britanija |
1999 |
51 |
Predstavitev lokalnega razvoja in konstrukcije suhega zidu v času novega svetovnega reda |
g. Hamza Zeghlache, Alžirija |
1999 |
52 |
Gradbeni les v vernakularni arhitekturi |
dr. Franz Lang, Avstrija |
1999 |
53 |
O obrtništvu v ljudski arhitekturi Sardinije |
g. Enrico Fodde, V. Britanija |
1999 |
54 |
Vernakularna arhitektura Istre |
g. Tihomira Stepinac Fabijanić, Hrvaška |
1999 |
55 |
Kamniti zidovi pokopališč |
g. Paul Werner Nemčija |
1999 |
56 |
Oblika, funkcija in konstrukcija golobnjakov na Tinosu |
dr. Hasso Hohmann, Avstrija |
1999 |
57 |
Omrežje občin – povezanost v alpah – načrtovanje trajnostnega razvoja na lokalni ravni |
g. Neda Kovačič, Slovenija |
1999 |
58 |
Geneza slovenskega povojnega urbanizna na Obali |
mag. Jasna Kralj Pavlovec, Slovenija |
1999 |
59 |
Ciljna arena smučišča Kašt ivnik, GTC Kope na Pohorju |
g. Anuška Viher, Slovenija |
1999 |
60 |
Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV) |
g. Janja Kokolj, Slovenija |
2000 |
61 |
Nove usmeritve razvoja in kakovostni razvoj slovenskih naselij |
dr. Živa Deu, Slovenija |
2000 |
62 |
Program za napredek podeželja |
g. Matej Štor, Slovenija |
2000 |
63 |
Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine |
dr. Marko Koščak, Slovenija |
2000 |
64 |
Ohranitev in prilagoditev zgodovinskega centra Nablusa v Palestini |
dr. Grigor Doytchinov, Avstrija |
2000 |
65 |
Evidentiranje in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dediščine na območju Kozjanskega regijskega parka |
g. Franci Zidar, g. Helena Rožman, oba Slovenija |
2000 |
66 |
Kako postane novi trg realnost |
dr. Michal Šarafin, Slovaška |
2000 |
67 |
Koncept stanovanjske četrti v Su lzfeldu kot ekološko naselje |
g. Guenter Konieczny, Nemčija |
2000 |
68 |
Multifunkcionalnost starih kmečkih izb v vzhodnoalpskem prostoru |
dr. Franz Lang, Avstrija |
2000 |
69 |
Tehnologija oken – funkcija, konstrukcija in oblika oken |
dr. Hasso Hohmann, Avstrija |
2000 |
70 |
O zgodovini gradnje oken |
g. Paul Werner, |
2000 |
71 |
Rekonstrukcija dveh tradicionalnih zgradb v regiji Trentino |
prof. Antonio Frattari, g. Michela Dalpra, oba Italija |
2000 |
72 |
Urbano – ruralna razcepljenost, vernakularna arhitektura z vidika antropologije |
g. Nold Egenter, Švica |
2000 |
73 |
Ruska izba: resnice in laži |
dr. Elena Opolovnikova, Rusija |
2000 |
74 |
Roman(t)ički luk na obiteljskoj kući |
dr. Lenko Pleština, Hrvaška |
2000 |
75 |
Nekateri neraziskani baročni vplivi v malteškem vaškem okolju |
prof. Denis de Lucca, Malta |
2000 |
76 |
Osnovna kategor ija vernakularne arhitekture in didaktika začetnega študija za študente arhitekture |
g. Plemenka Soupitch, Švica |
2000 |
77 |
Pristupi stanovanju majstora umjetnosti u svijetu vernakularne arhitekture |
dr. Aleksandar Homadovski, Hrvaška |
2000 |
78 |
Kmečki dom kot duhovno zatočišče |
g. Peter Marolt, Slovenija |
2000 |
79 |
Ekološka tradicionalna gradnja v Sloveniji |
dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Slovenija |
2000 |
80 |
Razvoj lesene konstrukcije z razvojem orodja |
g. Manja Kitek Kuzman, Slovenija |
2000 |
81 |
Tradicionalna uporaba kamna kot gradbeni material v Serrentiju na Sardiniji |
g. Enrico Fodde, V. Britanija |
2000 |
82 |
Arhitektura kamna - kamen med konstrukcijo in oblogo |
dr. Igor Kalčič, Slovenija |
2000 |
C. P R I M E R I I Z Z G O D O V I N E
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Najstarejši dokumenti o obliki hiš v alpskem in predalpskem prostoru |
g. Paul Werner, Nemčija |
1991 |
2 |
Zadnji Rundumskaser (pastirska staja) v Berchtsgadnu, Bavarska |
g. Paul Werner, Nemčija |
1992 |
3 |
Razvoj kmečkih hiš na JV Evrope |
dr. Tuende Szabo, Madžarska |
1992 |
4 |
Ljudska arhitektura kot bistveni element razvoja zgodovinskih jeder in vaških naselbin kulturne krajine |
g. Herbert Krappinger, Avstrija |
1994 |
5 |
O motivu “Arma Christi” in o bistvu poljskih znamenj |
g. Paul Werner, Nemčija |
1994 |
6 |
Pomeščanjenje kmečke gr adbene kulture na zgornjrm Bavarskem v 19. stoletju pod vplivom historicizma |
g. Paul Werner, Nemčija |
1996 |
7 |
Tempeljska ljudska arhitektura in njen vpliv na človekov odnos do novih stavb: primer narodnega parka gore Emei na Kitajskem |
g. Jian Qiu, V. Britanija |
1996 |
8 |
Ruska lesena arhitektura: premišljevanja o obliki |
dr. Elena Opolovnikova, Rusija |
1996 |
9 |
Vaško pokopališče – zadnji zgodovinski ostanek moderniziranih naselij |
g. Paul Werner, Nemčija |
1997 |
10 |
Tako imenovana hiša nadvojvode Johanna |
dr. Franz Lang, Avstrija |
1997 |
11 |
Oblika, delovanje in sestava opečnih mrež |
dr. Hasso Hohmann, Avstrija |
1997 |
12 |
Lesena arhitektura polarnih področij Rusije |
dr. Elena Opolovnikova, Rusija |
1997 |
13 |
Kako se je švicarska brunarica ohranila zadnjih dvesto let |
g. Plemenka Soupich, Švica |
1999 |
D. U R E J A N J E P R O S T O R A
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Ruralna arhitektura v problematiki prostorskega planiranja |
g. Antonio Zavaglia, Italija |
1991 |
2 |
Identiteta prostora v politiki urejanja prostora |
arh. Živa Deu Sovenija |
1992 |
3 |
Ljudsko stavbarstvo- ena temeljnih prvin pri oblikovanju in načrtovanju podeželja |
g. Zvezdana Koželj, Slovenija |
1992 |
4 |
Ljudska arhitektura v odločitvah o urejanju prostora danes |
dr. Peter Fister Slovenija |
1993 |
5 |
Ljudska arhitektura kot izziv in naloga (prostorsko urejanje in oblikovanje) |
g. Herbert Krappinger, Avstrija |
1993 |
6 |
Urbano vernakularno |
g. Brian Anson, Francija |
1995 |
7 |
Družbeno planiranje na Irskem, zahodni Donegal: prihodnost in zaščita zgodovinske kulture |
g. Brian Anson, Francija |
1996 |
E. P R I K A Z I, O P I S I
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Somogy |
dr. Tuende Szabo, Madžarska |
1991 |
2 |
Podeželski prostor Republike Hrvaške: Konavle in Ćilipi |
mag. Nada Duić Kowalsky, Hrvaška |
1994 |
3 |
Tradicija in nova vaška arhitektura |
dr. Tuende Szabo, Madž arska |
1995 |
4 |
Vas Krapje – naravni park “Lonjsko polje” |
g. Nada Duić Kowalsky, Hrvaška |
1995 |
5 |
O različnih tipih streh v kamnitih kočah Francije |
g. Christian Lassure, Francija |
1999 |
6 |
Predstavitev bovško – trentarske hiše |
g. Iva Šubelj-Kramar, Slovenija |
1999 |
F. T E H N O L O G I J A , M A T E R I A L I, (P O K R O V I T E L J I)
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Zaščita lesa objektov kulturne dediščine |
dr. Riana Benko, Slovenija |
1994 |
2 |
Kratek pregled zaščite lesa in predlog za zaščito vodnjakov |
g. Silvester Zdovc, Slovenija |
1995 |
3 |
Salonit Anhovo, tovarna azbest cementa |
g. Tanja Nemec, Slovenija |
1995 |
4 |
Plečnikova cerkev na Barju |
g. Petra Sedej, Slovenija |
1996 |
5 |
Čebelnjak, spomenik kulturne dediščine |
g. Petra Sedej, Slovenija |
1997 |
6 |
Nova vlakno-cementna kritina, izziv za oblikovalce |
g. Tanja Nemec, Slovenija |
1997 |
7 |
Prisotnost Bramaca v oblikovanju prostora |
g. Slavko Kovačevič, Slovenija |
1998 |
8 |
Prispevek Gradbenega centra Slovenije k ohranjanju dediščine ljudskega stavbarstva |
g. Ivica Šubelj Kramar, Slovenija |
1998 |
9 |
Stare strehe in fasade v novi podobi |
Tanja Nemec, Slovenija |
1998 |
10 |
Tondach kot vodilni proizvajalec opečne kritine v Sloveniji in njegova vloga pri ohranjanju tradicije v arhitekturi |
g. Jože Štrakl, Slovenija |
1999 |
11 |
Zahteve glede strehe se povečujejo |
g. Slavko Kovačevič, Slovenija |
1999 |
12 |
Za vernakularno arhitekturo jutri – vlaknocementna kritina |
g. Tanja Nemec, Slovenija |
1999 |
13 |
Velux v vernakularni arhitekturi |
g. Henrik Norlander Smith, Danska |
2000 |
14 |
Bobrovec v Soveniji nekoč in d anes |
g. Miran Klemar, Slovenija |
2000 |
G. P O S E B N I P R O G R A M
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Svet kamna: Izvori in razširjenost uporabe suhega zidu v ZDA |
g. Richard Tufnell, ZDA |
2000 |
2 |
Svet kamna: Tipologija in kompozicija tradicionalne palestinske hiše |
dr. Shadi Ghabdan, Palestina |
2000 |
3 |
Svet kamna: Jame in grafike pastirjev na planini Majella/talija |
g. Edoardo Micati, Italija |
2000 |
4 |
Svet kamna: Velebitska “mirilo” |
dr. Aleksandra Faber, Hrvaška |
2000 |
5 |
Suhozemne kemnite zgradbe v starih literarnih zapisih |
g. Enrico Degano, Italija |
2000 |
6 |
Današnja krajevna uporaba suhega zidu kot okrasne in zgodovinske dediščine pri pokrajinskih projektih v Veliki Britaniji |
g. Philip Clark, V. Britanija |
2000 |
7 |
Datiranje kamnitih zatočišč s pomočjo kamen vklesa nih datumov |
g. Christian Lassure, Francija |
2000 |
8 |
Mrgari, ovčarske staje v obliki cveta na otoku krku na severnem Jadranu |
dr. Berislav Horvatič, Hrvaška |
2000 |
9 |
Namen, rezultati in uporaba analize kamnitih konstrukcij |
dr. Borut Juvanec, Slovenija |
2000 |
H. S T R O K O V N I O G L E D I
tema/območje |
vodja |
datum |
|
1 |
Dolina, Bled, Škofja loka, Crngrob |
g. Janez Bizjak |
1992 |
2 |
Trenta, Bovec, kobarid |
g. Janez Bizjak |
1993 |
3 |
Kranjska gora, Podkoren, Kropa |
g. Vladimir Knific |
1994 |
4 |
Radovna |
g. Vladimir Knific |
1995 |
5 |
Kozolci od Rateč do Studorja v Bohinju |
g. Neda Kovačič |
1996 |
6 |
Idrija |
g. Andrejka Likar |
1997 |
7 |
Popotresno Posočje |
mag. Ljubo Lah |
1998 |
8 |
Inovativni duh Zgornjesavske doline |
1999 |
|
9 |
Avtentično okolje Gorenjske kot turistična privlačnost |
dr. T adeja Zupančič Strojan |
2000 |
I. R A Z S T A V E, P R E D S T A V I T V E
NASLOV |
AVTOR |
DATUM |
|
1 |
Pomeni in sestavine identitete prostora |
dr. Peter Fister, Slovenija |
1992 |
2 |
Kontinuiteta oblikovanja prostora v Slovenskih goricah |
Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za kulturo, občine Slovenskih goric, Jasama Lenart, Šola za arhitekturo Ljubljana, Slovenija |
1992 |
3 |
Ljudsko stavbarstvo – njegova vloga v delovanju projektne skupine za zgodovinska središča delovne skupnosti Alpe-Jadran in v teoriji konze rvatorstva |
g. Zvezdana Koželj, Slovenija |
1993 |
4 |
predstavitev svoje knjige Slovenski kozolec |
dr. Tone Cevc, Slovenija |
1993 |
5 |
Identiteta prostora v politiki urejanja prostora |
arh. Živa Deu, Sovenija |
1992 |
6 |
Razprodaja in razvrednotenje arhitekturne stroke je vzrok za propad kvalitativnih značilnosti slovenskega arhitekturnega prostora |
g. Marjan Ocvirk, Slovenija |
1992 |
7 |
Identiteta v sodobni slovenski sakralni arhitekturi |
dr. Jože Marinko, Slovenija |
1992 |
8 |
Razvojne značilnosti naselja Žabče pri Tolminu |
g. Peter Rau, Slovenija |
1992 |
9 |
Ljudska arhitektura ‘s’ kot stara in ‘n’ kot nova |
g. Krappinger, Avstrija |
1992 |
10 |
Čop kot razpoznavni arhitekturni element zgornjesavske doline |
g. Saša Dalla Valle, Slovenija |
1992 |
11 |
Poudarek in ornament v sodobni ljudski arhitekturi |
mag. Breda Ogorelec, Slovenija |
1992 |
12 |
Obnova in ohranjanje ljudske arhitekture v narodnem parku |
g. Janez Bizjak Slovenija |
1992 |
13 |
Mednarodna arhitekturna delavnica Lenart 92 |
1992 |
|
14 |
Razvoj kmečke hiše na JV Evrope |
dr. Tuende Szabo, Madžarsk a |
1992 |
15 |
Projekt: Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih goric |
g. Vida Šavli, g. Matej Štor, oba Slovenija |
1994 |
16 |
Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije |
g. Zvezda Koželj, Slovenija |
1994 |
17 |
Projekt vodnajkov pri Benediktu |
Belinka Ljubljana, Slovenija |
1995 |
18 |
Projekt: Kontinuiteta oblikovanja prostora Slovenskih goric |
g. Vida Šavli, g. Matej Štor, oba Slovenija |
1995 |
19 |
Knežja Vas |
seminar prof. Fistra na Fakulteti za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija |
1995 |
20 |
Hrvatsko predajno graditeljstvo |
g. Davor Salopek, Hrvaška |
1995 |
21 |
Kritina |
Bramac, Novo mesto, Slovenija |
1995 |
22 |
Strešniki Bramac |
Bramac, Novo mesto, Slovenija |
1996 |
23 |
Plečnikova cerkev na Barju |
Belinka Ljubljana, Slovenija |
1996 |
24 |
Postavitev objekta ob papeževem obisku v Ljubljani |
dr. J ože Marinko,Slovenija |
1996 |
25 |
Kozolec |
občina Kranjska gora, dr. Borut Juvanec, Slovenija |
1996 |
26 |
Strešniki Bramac |
Bramac, Novo mesto, Slovenija |
1997 |
27 |
Akcija srednješolske mladine – ČEBELNJAK |
Belinka Ljubljana, Slovenija |
1997 |
28 |
Izobraževanje za ohr anitev posebnih znanj, spretnosti in sposobnosti |
Srednja gradbena šola Ljubljana, Slovenija |
1997 |
29 |
Otroci rišejo mesto – Gornja Radgona |
mag. Marta Vahtar, Slovenija |
1997 |
30 |
Strešniki Bramac |
Bramac, Novo mesto, Slovenija |
1998 |
31 |
Tradicionalne kritine |
Gradbeni center Slovenije Ljubjana, Slovenija |
1998 |
32 |
Kozolec |
Občina Kranjska gora |
1998 |
33 |
Proizvodi brez azbesta |
Salonit Anhovo, ESAL, oba Slovenija |
1998 |
34 |
Kamen na domačiji Strtenica 21 |
g. Mateja Golež, Slovenija |
1998 |
35 |
Glina |
dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Slovenija |
1998 |
36 |
Moč tradicije |
dr. Tadeja Zupančič Strojan,Slovenija |
1998 |
37 |
Skodle v Vorarlbergu |
g. Igor Seljak, Slovenija |
1998 |
38 |
Sakralna arhitektura |
g. Peter Matrolt, Slovenija |
1998 |
39 |
Komarde na Krku |
dr. Berislav Horvatič, Hrvaška |
1999 |
40 |
Pantan – utrjeni renesančni mlini |
g. Nada Duić Kowalsky, Hrvaška |
1999 |
5. Objavljeni strokovni prispevki po posameznih področjih in kronološko po tematikah
A - teorija
B - praksa (sistemi, detajli, projekti)
C - primeri iz zgodovine
D - urejanje prostora
E - prikazi, opisi
F - tehnologija, materiali (pokrovitelji)
G - posebni program (od leta 2000 dalje)
H - strokovni ogledi
I - razstave
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
1 |
0 |
1 |
B |
1 |
2 |
3 |
C |
0 |
1 |
1 |
D |
0 |
1 |
1 |
E |
0 |
1 |
1 |
skupaj |
2 |
5 |
7 |
Tabela 1: Ljudska arhitektura v prostoru Alpe Jadran - 1991
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
5 |
1 |
6 |
B |
2 |
0 |
2 |
C |
0 |
2 |
2 |
D |
2 |
0 |
2 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
10 |
2 |
1 |
skupaj |
20 |
5 |
25 |
Tabela 2: Identiteta v oblikovanju prostora - 1992
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
2 |
3 |
5 |
B |
3 |
2 |
5 |
D |
1 |
1 |
2 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
2 |
0 |
2 |
skupaj |
9 |
6 |
15 |
Tabela 3: Ljudska arhitektura danes - 1993
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
4 |
3 |
7 |
B |
3 |
2 |
5 |
C |
0 |
2 |
2 |
E |
0 |
1 |
1 |
F |
1 |
0 |
1 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
2 |
0 |
2 |
skupaj |
11 |
8 |
19 |
Tabela 4: Nova definicija ljudske arhitekture - 1994
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
6 |
2 |
8 |
B |
3 |
3 |
6 |
D |
0 |
1 |
1 |
E |
0 |
2 |
2 |
F |
2 |
0 |
2 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
4 |
1 |
5 |
skupaj |
16 |
9 |
25 |
Tabela 5: Ljudska arhitektura jutri - 1995
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
5 |
1 |
6 |
B |
4 |
2 |
6 |
C |
0 |
3 |
3 |
D |
0 |
1 |
1 |
F |
1 |
0 |
1 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
4 |
0 |
4 |
skupaj |
15 |
7 |
22 |
Tabela 6: Ljudska arhitektura danes: varovanje ali razvoj - 1996
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
4 |
2 |
6 |
B |
2 |
1 |
3 |
C |
0 |
4 |
4 |
F |
2 |
0 |
2 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
4 |
0 |
4 |
skupaj |
13 |
7 |
20 |
Tabela 7:
Ljudska arhitektura: izobraževanje - 1997
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
5 |
3 |
8 |
B |
10 |
6 |
16 |
F |
3 |
0 |
3 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
9 |
0 |
9 |
skupaj |
28 |
9 |
37 |
Tabela 8: Sledovi tradicije v arhitekturi danes - 1998
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
8 |
2 |
9 |
B |
3 |
10 |
13 |
C |
0 |
1 |
1 |
E |
1 |
1 |
2 |
F |
3 |
0 |
3 |
H |
1 |
0 |
1 |
I |
0 |
2 |
2 |
skupaj |
16 |
16 |
32 |
Tabela 9: Vernakularna arhitektura jutri - 1999
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
1 |
0 |
1 |
B |
9 |
14 |
23 |
F |
1 |
1 |
2 |
G |
1 |
8 |
9 |
H |
1 |
0 |
1 |
skupaj |
13 |
23 |
36 |
Tabela 10: Vernakularna arhitektura – deset let naporov - 2000
področje |
domači |
tuji |
skupaj |
A |
41 |
17 |
58 |
B |
40 |
42 |
82 |
C |
0 |
13 |
13 |
D |
3 |
4 |
7 |
E |
1 |
5 |
6 |
F |
13 |
1 |
14 |
G |
1 |
8 |
9 |
H |
9 |
0 |
9 |
I |
35 |
5 |
40 |
skupaj |
143 |
95 |
238 |
Tabela 11: Zbirnik vseh prispevkov od leta 1991 do leta 2000
6. Seznam pokroviteljev po abecednem redu
- Adria Airways
- Belinka Ljubljana
- Bramac d.o.o. Škocjan
- ESAL Anhovo
- Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana
- Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana
- Ministrstvo za kulturo
- Ministrstvo za šolstvo in šport
- Ministrstvo za znanost in tehnologijo
- Petrol Trgovina, Ljubljana
- Pomurski sejem Gornja Radgona
- Primorje Ajd
ovščina- Salonit Anhovo
- SCT Stanovanjski inženiring d.o.o. Ljubljana
- Tondach Slovenija
- Univerza v Ljubljani, Šola za arhitekturo
- Vegrad Velenje
- Velux Slovenija
7. Grafični zapis tabelaričnih vrednosti iz točke 5.
Slika 1
: Zastopanost posameznih področij v letih 1991 - 2000 (Novljan T., 2001)Slika 2
: Vzorec desetletne dinamike upoštevajoč področja A - I.
8. Zaključek
Z ozirom na zastopanost prispevkov (od A do I razvrščenih področij) na posameznih konferencah bi bilo mogoče analizirati zanimanje strokovnih in znanstvenih krogov za posamezna področja, ki kažejo trend naraščanja. Za področje teorije in prakse bi bilo mogoče trditi, da sta med prispevki številčno najbolj zastopani, objav
ljenih sodelovanj pri načrtovanju urejanja prostora in nasploh v politiki je malo. Sodelovanje s sponzorji se izboljšuje, vendar so to zaenkrat večinoma proizvajalci neposredno uporabljivih proizvodov industrije. Krog sponzorjev bi bilo mogoče razširiti tudi na področje investicijskih vlaganj pri posameznih projektih oz. območjih. Formirala bi se lahko ena ali več regionalno povezanih in široko dostopnih baz podatkov tekstovnega in slikovnega gradiva o vsem, kar je bilo od sedaj zapisanega in realiziranega (pozitivnega in negativnega) v zvezi z ljudsko arhitekturo, kakšne so trenutne ter perspektivne aktivnosti za območje celotne Evrope. Kljub temu, da se dejavnost konferenc večinoma nanašajo na evropski in prievropski prostor, bi bilo smiselno vzpostaviti tudi širše - medkontinentalno povezovanje na področju ljudske arhitekture. Poleg rednih formalnih sestankov – konferenc, bi se lahko vzpostavil še sistem bolj neformalnih srečanj – okroglih miz, ki bi bile sklicane in organizirane na pobudo posameznika ali skupine ob priliki različnih dogodkov (npr. naravnih nesreč, neprimernih posegov v prostor ipd.) kjer bi udeleženci interaktivno, enakopravno in neformalno sodelovali v strokovnih debatah neposredno pa tudi na daljavo preko svetovnega spleta.