dr Tadeja Zupančič Strojan
Avtentično okolje Gorenjske kot turistična privlačnost
Ob obravnavi naselbinske krajine v zaledju urbanih zgostitev se kaže problem neprivlačnosti naselbinskih obrobij za kontinuiteto stalne naselitve na osnovi tradicionalnega gospodarstva in kulture. Medtem se v turističnih središčih pojavlja arhitektura uvožene rigorozne avtonomije
in regionalnega tradicionalizma na meji formalnega kiča. Niti nekritični 'uvoz' niti karikirana lokalna 'identiteta' nista privlačna za turiste, iščoče avtentično okolje. K dolgoročno odgovornemu urejanju bivanjskega okolja pa lahko edino učinkovito prispeva le lokalno prebivalsvo.
Pričujoča študija naj prispeva k izboljšanju zavedanja o pomenu avtentičnih turističnih potencialov prostora in o soodvisnosti okolja in življenja oz. navad ljudi, ki jih imajo v določenem prostoru. Pregled prostorskih pogojev dogajanj, ki so za turizem privlačna, lahko služi
kot osnova za ohranjanje možnosti za njihov obstoj in razvoj v avtentičnem okolju, hkrati pa za razvoj dodatne ponudbe, aktivnega prostora, ki ustvarja pogoje za gospodarsko prenovo predalpskega sveta.
Primer pestrosti naravnega, socialnega in kulturnega prostora Bleda in njegovega zaledja potrjuje tezo o nujnosti iskanja dinamičnega ravnovesja med globalnimi in lokalnimi prostorskimi razvojnimi procesi.
Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge
Sl. 1
Poskus oživitve opuščenega obstoječega objekta z novo vsebino (vila Rikli na Bledu, izsek predloga študentke A.R. Klopčič v seminarju prof. dr. F. Rihtarja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani)
Sl. 2,3 )
Poskus obogatitve obstoječe vsebine z novimi prostorskimi izrazi (kopališki paviljon pod blejskim gradom, predlog B. Bizjak, mentor prof. dr. F. Rihtar na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani)
