logoAA Conference logo
foto mr Paul Werner

O zgodovini gradnje oken

Najstarejši jezikovni izrazi pričajo o osupljivi raznolikosti poimenovanj za odprtine, ki jih lahko danes smatramo kot predhodne oblike oz. zgodnje oblike okna. V antični Grčiji so uporabljali 4 sinonime: phoster, phanoptes, phaneros, thyris. V prvih treh se skrivata besedi phos, ki pomeni luč, in phainomai, ki pomeni svetiti skozi; v nemških dialektih je moč najti presenetljivo podobnost: Liacht'n, Liachtloch ( luč=nem. Licht; op. prev.). Diminuitiv thyris dokazuje, da so se odprtine za svetlobo lahko zapirale kot vrata, torej z vrtljivimi tečaji, tako kot vrata antičnih svetišč ali pa kamnite naoknice torcelske cerkve pri Benetkah.
Latinščina pozna celo 8 sinonimov!
Fenster (okno)– fenestra; Fensterchen (okence) – fenestella; Offnung, Loch (odprtina, luknja) – foramen; Spalt (špranja, reža) – hiatus; Ritze (razpoka) – rima; Lücke (vrzel) - lacuna; Luke (lina) – fenestra obliqua; Brett (deska) – tabula
Ti sinonimi kažejo, da so z različnimi, včasih primitivnimi pripomočki, hoteli rešiti zahtevni problem zapore 'oken'.
Med najbolj prisrčne literarne dokaze sodi odlomek iz Ovidove Ars amatorie: ljubimec bi naj kot zadnje pri pripravi ljubezenskega gnezdeca »okno napol priprl, tako da bo vladal prijeten polmrak« – indirekten namig na drsno lino iz lesa ali kamna.
Trden dokaz za 'okno' iz nedoločenega materiala nudijo fragmenti Ergasteriona (delavnice) Phidiasa na Olimpu, ki je bil mišljen kot model za notranjščino celice Zeusovega templja.
Ti fragmenti iz časa 500 p. n. št. vsebujejo natančno obdelane kamnite gradbene elemente z ostenjem, na žalost pa ni ohranjen noben del iz lesa.
Več stoletij je bila drsna lina, pokrita z desko običajni model pri gradnji oken v tesarski konstrukciji zidu. Pri luksuznih različicah je desko zamenjala v okvir vpeta goveja in svinjska koža. Princip drsnega okna je bil pri posameznih kmečkih hišah prisoten do poznega 17. stoletja. Nadaljnji razvoj okna je bil posledica tehnične revolucije v proizvodnji stekla. Pihanec/šipa okroglica v svinčenem okvirju, v gradnji cerkva združen za gradnjo oken velikega formata, je bistveno spremenil tudi baročna okna kmečkih hiš. Kasnejše pravokotno plosko steklo ni obdržalo le imena 'steklena šipa', ampak tudi ojačitev iz litega železa in razdelitev s svinčenimi prečkami. Okenski podboj je bil marsikje le skrajšan par vratnih stebrov. Šele z masivno gradnjo se začne uporaba okenskega podboja, ki je vzidan podobno kot vratno ogrodje. Odpirajoči se srednji del namesto pritrjenega in lesena prečka namesto svinčene, sta se uveljavila šele okoli leta 1859, zasteklitev s kitom namesto s kovino pa šele okoli leta 1920. V kmečke hiše je bilo kasetno okno na novo vgrajeno večinoma šele po letu 1930.
Boj za ohranjanje in obnovo zgodovinskih oken je v kmečkem spomeniškem varstvu še posebej težak, vendar praktično brez upanja na uspeh. Raznovrstnost petstoletne zgodovine okna se v praksi največkrat skrči na enotni tip, ki zadovoljuje današnje norme in potrebe.
Nekdanjo raznolikost zgodovinskih konstrukcij je danes mogoče občudovati le v muzejih na prostem.