Kmečki dom kot duhovno zatočišče

Domače ognjišče pomeni varno zatočišče prebivalcev, zbiranje ob njem njihovo enakopravnost. Delitev dela in z njo povezan razvoj tlorisa pomenita razslojevanje v okviru osnovne celice družbe - družine. Ravno zaradi delitve dela posamezniku ostaja vedno več časa za dejavnosti, ki niso nujno vezane na fizično preživetje, pač pa na njegov duhovni razvoj.
Verovanje je prežeto s pridelovanjem hrane, izkoriščanjem plodne zemlje, uporabo prostorov za pripravo in uživanje hrane, kašče v kontekstu hrambe žita, kot možnosti preživetja. Nekatera ljudstva smatrajo kuhinjo za posvečen prostor. Kamnite kašče v severozahodni španiji kot posledica večstoletnega izročila nekdanjih staroselcev, s svojim oblikovanjem dejansko kažejo na kultni objekt, v resnici pa pomenijo premišljeno oblikovanje v kontekstu uporabnosti. Danes, ko govorimo o sekularizaciji svetega, bi se dejansko morali vprašati ali ne prihaja sveto iz profanega, iz (načina) življenja.
Dvignjenost na pilote na eni strani pomeni zaščito pred poplavami, na drugi pred zvermi in sovražnikom. Omogoča nadzor nad okolico. Postavitev jedilne mize v kot, nasproti vhoda v "hišo" pomeni lažje nadziranje vstopa, kritje. Pogled proti vratom pomeni v zavest vsajeno nujnost obvladovanja situacije. V trenutku, ko se kmečka klop iz kota skupaj z jedilno mizo preseli pod okno ali celo na sredino jedilnice, izgine tudi bogkov kot. Kadar je izvor toplote v "hiši" od mize odmaknjen, ne zadrži simbolne konotacije, ima pa isto, vsaj pri revnejšem kmetu kar takoimenovana "mentrga" miza v kateri gospodinja mesi kruh in služi hkrati tudi kot miza, kjer prisotni obedujejo. Umik ognjišča v drug, samostojen prostor pomeni večjo kvaliteto bivanja.

Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge