Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV) v Sloveniji

RAZLOGI ZA CRPOV

Na osnovah državne samostojnosti, tržnega gospodarstva, vkljucevanja v Evropo, potreb po racionalizaciji kmetijskega gospodarstva oziroma njegovi vecfunkcionalni vlogi, želje po izboljšanju demografskih struktur, privatne lastnine, predvsem pa na osnovi spoznanja o potrebnosti in nujnosti ohranjanja in razvoja podeželja in vasi, temeljijo zacetki snovanja projekta Celostnega Razvoja Podeželja in Obnove Vasi (CRPOV) kot ene od dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Pod Celostni razvoj podeželja in obnove vasi v letih 1991-1998 razumemo dejavnost, ki pomeni neposredno delo na projektih celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.

Osnova izhodišca za odlocitev za dejavnost CRPOV so zapisana tudi v sprejeti Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. maja 1993 in v kateri so zapisani in sprejeti naslednji cilji kmetijske politike (citat):

1. stabilna pridelava kakovostne in cim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije
2. ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter kmetijske zemlje (ohranitev proizvodnega potenciala za cas motene oskrbe), varstvo kmetijskih zemljišc in voda pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo
3. trajno povecanje konkurencne sposobnosti kmetijstva
4. zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprecno produktivnim pridelovalcem (konec citata)

Strategija tako enakovredno poudarja agrarno-proizvodne cilje in varovalno-zašcitno funkcijo slovenskega podeželja in vasi, njegovega nadaljnjega skladnega razvoja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne krajine, varovanja kmetijskih zemljišc in ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja. Na ta nacin so prvic v uradnem dokumentu poudarjene tudi druge funkcije kmetijstva (ne le proizvodne), s cimer je podeželje dobilo tudi novo družbeno ekonomsko vrednost. Temeljno spoznanje o potrebnosti celostnega urejanja slovenskega podeželja in vasi je tako z novo državo dobilo vse pogoje za delovanje.

V letu 1991 je bil v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovljen Sektor za razvoj podeželja, sedaj Sektor za strukturno politiko in razvoj podeželja, ki izvaja tudi dejavnosti CRPOV. Pri vseh zacetih akcijah uvajanja CRPOV so bile dosledno uporabljene bogate, preudarno privzete tuje strokovne izkušnje na podrocju urejanja podeželja in vasi, ob tem pa zaradi specificnih pogojev sam pristop prilagojen našim konkretnim razmeram.

V naslednjih letih sta bila na nivoju države sprejeta še dva, za Celostnega Razvoja Podeželja in Obnove Vasi zelo pomembna dokumenta:
1. Program reforme kmetijske politike. Dokument je bil sprejet na Vladi v drugi polovici leta1998. Reforma uvaja štiri stebre kmetijske politike in sicer:
I. steber: tržno cenovna politika
II. steber: Slovenski okoljevarstveni program kmetijstva – uvaja proizvodno nevezana neposredna placila (eko 0, eko 1, eko 2, eko 3)
III. steber: program prestrukturiranja kmetijstva in živilstva
IV. steber: program razvoja podeželja
V strategiji je zapisano:
Cilji: Ob neposrednih placilih najkorenitejši zasuk v delovanju kmetijske politike. Iz sedanjih projektov CRPOV je potrebno razviti evropsko primerljive projekte celostnega razvoja. Širitev in združevanje sedanjih programov. Njihova izvedba ter vkljucitev v splošni koncept regionalne politike (po dosedanji predlogi tez za Strategijo regionalnega razvoja). Poenotenje koncepta s politiko strukturnih skladov. priceti s pilotskimi projekti. Sofinanciranje projektov s strani obcine, države in mednarodne skupnosti (EU in skladi držav clanic). Zagotoviti vse faze izvedbe projektov! Programi:
- CRPOV – Program obnove vasi (estetski vidiki, organiziranje lokalne iniciative, poskus drobnih gospodarskih projektov).
- CRPOV – Regionalni program (projekti širše teritorialne razsežnosti, kjer je kmetijstvo, živilstvo in prehrana primarni interes, nastanejo lahko na zametkih sedanjih CRPOV, lahko tudi na novo v okviru regionalnih strategij razvoja, samostojni projekti, ali pridobitev sofinancerjev). (Možnost sofinanciranja programov iz sredstev predpristopne strukturne pomoci).
- CRPOV – soudeležba v širših regionalnih programih (sofinanciranje podrocij, ki jih resorno pokriva ministrstvo v širših projektih po programih regionalne politike drugih ministrstev ali lokalnih skupnosti).
Drug izjemno pomemben dokument, potrjen na Vladi leta 1999 pa je Nacionalni program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000-2002. To je sektorski razvojni nacrt Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in hkrati izvedbeni nacrt Reforme kmetijske politike.
Tudi v tem dokumentu ima razvoj podeželja zelo pomembno mesto, saj tvori enega od pomembnejših podprogramov. Hkrati so s tem dokumentom opredeljeni tudi posamezni ukrepi. Ti so grupirani v tri skupine:
- ukrepi prostorskega urejanja z dvema podukrepoma:
- razvoj infrastrukture povezane z razvojem podeželja
- obnova vasi;
- podpora ekonomski diverzifikaciji podeželja
- inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij

V obrazložitvi k ukrepu obnove vasi smo zapisali naslednje cilje:
- izboljšanje kakovosti življenja v slovenskih vaseh
- ohranjanje kulturne dedišcine
- ohranjanje poseljenosti podeželja
- ohranjanje urbanisticnih, arhitekturnih in krajinskih znacilnosti vasi

Inštrumenti oz. predvidene aktivnosti pa so :
- urbanisticno urejanje vaških središc
- prostorska preureditev vasi, optimizacija lokacij kmetij na obmocju vasi in ostalih pomembnih objektov v vasi
- obnavljanje in urejanje zgradb skupnega pomena (npr. vecnamenski vaški objekti, prostori za trženje lokalnih izdelkov, info centri, spominske sobe, vaški muzeji in drugo)
- urejanje površin, ki so skupnega pomena (npr. avtobusna postajališca, igrišca, pokopališca, vaški trgi itd.)
- obnova kmeckih hiš (individualni objekti, vkljuceni v programe celostnega razvoja podeželja).

VSEBINA, OPIS IN METODOLOGIJA PROGRAMA CRPOV

S programom CRPOV želimo doseci predvsem naslednje cilje:
- vzpostaviti cim višjo stopnjo motiviranosti za uresnicevanje razvojno naravnanih dejavnosti na obmocju CRPOV (oblikovanje razvojnega motiva),
- opredeliti razvojne cilje obmocja CRPOV oziroma želeno ciljno stanje, ki je odraz soglasja vseh ali vsaj velike vecine, na obmocju CRPOV živecih prebivalcev (oblikovanje razvojne vizije)
- izkoristiti endogene potenciale projektnega obmocja za uresnicevanje in spremljanje posameznih razvojnih projektov in dejavnosti na obmocju CRPOV,
- usposabljati za ugotavljanje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti na razlicnih podrocjih, ki jih je treba vkljucevati v celostno naravnani razvoj (usposabljanje in izobraževanje),
- zagotoviti cimbolj celostno obravnavanje in nacrtovanje vseh razvojnih ciljev ter projektov za njihovo uresnicevanje vkljucenih v Razvojni projekt CRPOV.

Pri snovanju nacina dela in metodologije projektov CRPOV je bila leta 1991 sprejeta naslednja usmeritev:

- od leta 1991 do konca leta 1994 uvajanje projektov CRPOV v vseh obcinah v Sloveniji
- na osnovi pridobljenih izkušenj na vseh lokacijah CRPOV razviti slovensko metodologijo projekta CRPOV in jo v naslednjih letih pripeljati iz eksperimentalne v normativno fazo, ki se zakljuci s sprejetjem Zakona o CRPOV.

Osnovna naloga v zacetku izvajanja teh programov je bila spremeniti miselnost in pristop pri razvojnih nacrtih, ki so bili do tedaj praksa predvsem v šestdesetih, sedemdesetih in deloma osemdesetih letih. Ta cilj je veljal tako za upravno-strokovno strukturo kakor tudi za lokalno prebivalstvo, ki je bilo prevec pasivno in ni sodelovalo (tudi ni bilo dovolj »vkljucevano«) pri oblikovanju razvojnih nacrtov. Drugo dejstvo je tudi, da je bil zaradi neugodne demografske strukture in preteklega izseljevanja, intelektualni potencial podeželja izjemno neugoden in tako prakticno ni bilo »pravih« sogovornikov pri pripravah teh razvojnih nacrtov. Praksa je tudi bila, da so se ti praviloma izvajali »od zgoraj navzdol«, kar je pomenilo, da se je doloceno okolje ali mikrolokacija preprosto »morala« sprijazniti z novo »investicijo«, pa ceprav je bila ta v nasprotju z lokalnim javnim mnenjem, oziroma je kot taka bistveno vplivala (ponavadi poslabšala) na okolje, saj presoja sprejemljivosti le-tega za novo dejavnost ponavadi (tudi zaradi pomanjkljivega strokovnega pristopa) ni bila opravljena. Tako so bili prvi koraki, ko pravzaprav ni bila sprejeta (pa ceprav neformalno) prava metodologija in izoblikovan lasten pristop. precej »majavi«, potrebno je bilo veliko potrpljenja, predvsem pa je bila najvecja težava, kako lokalno prebivalstvo »pravzaprav prepricati«, da lahko nov pristop prinese tudi pozitivne premike v njihovem lastnem okolju. Strokovni delavci, ki so sodelovali pri animaciji in spodbujanju lokalnega prebivalstva za »samorazvoj«, so se lahko opirali na nekatere izkušnje iz sosednjega prostora (Avstrija, Nemcija, predvsem Bavarska) ali še bolj oddaljenega okolja (Anglija, Irska), ki pa je v oceh sodelujocih lokalnih prebivalcev najveckrat ostalo »imaginarno« oziroma nekako odmaknjeno od realnosti. Tako so se posamezna okolja zelo razlicno odzvala na te razvojne spodbude, ta odziv je bil odvisen tudi od izkušenj oziroma aktivnosti, ki so se na tak ali drugacen nacin že prej odvijale v obmocju,, in od sposobnosti prenosa in nacina komunikacije, ki so ga bili strokovni izvajalci projektnih aktivnosti sposobni uporabiti pri delu. Prav tako je treba poudariti, da je od zacetnih 14 lokacij v letu 1992 ob koncu leta 1999 v program CRPOV vkljucenih cca. 230 lokacij oziroma mikrookolij, kjer so zacete ali se izvajajo projektne aktivnosti, kar daje vsekakor dobro osnovo za njihov nadaljnji razvoj.

Izdelava metodologije oziroma pristopa k projektu CRPOV temelji na prakticni spremljavi vseh lokacij CRPOV, ki so bile kot eksperimentalne v program vkljucene v letih 1991-1998, in na poznavanju izkušenj podobnih programov na Bavarskem in v Avstriji ter tudi drugje. Do neke mere to predstavlja lasten in originalen pristop, seveda ob upoštevanju dolocenih posebnosti slovenskega prostora. Zaradi preglednosti in razumevanja je izdelana metodologija tudi prikazana. Na osnovi spremljave projektov CRPOV, ki so vkljuceni v uvajanje in izvajanje programa CRPOV pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, delimo aktivnosti CRPOV na tri delovne sklope:

1 PRIPRAVE ZA CRPOV rezultat ZACETEK PROJEKTA CRPOV
2 UVAJANJE CRPOV rezultat Motiviranost in usposobljenost za samopomoc s predlogi projektov in aktivnosti po petih delovnih prostorih VIZIJA RAZVOJA KRAJA
3 IZVAJANJE PROJEKTOV IN AKTIVNOSTI CRPOV REZULTAT Usklajenost strokovnih, financnih in upravno-organizacijskih aktivnosti USTREZNEJŠI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVA VASI

PRIPRAVE ZA CRPOV

Priprave za CRPOV pomenijo prvi delovni korak. Na osnovi sprožene lokalne iniciative se na ravni obcine že izvedejo dolocene naloge in aktivnosti, ki zagotavljajo vecjo pripravljenost lokacije na zacetek uvajanja CRPOV, pripravi se vloga, ki utemeljuje odlocitev, iz katere je razvidna usklajenost interesov lokalnega prebivalstva s širšimi razvojnimi interesi družbe ter njihova pripravljenost na uvajanje CRPOV.

UVAJANJE CRPOV

Uvajanje CRPOV pomeni enoletno delo z ljudmi, s pomocjo katerih se opredeljuje vizija razvoja kraja oziroma razvojni projekt CRPOV. Delo poteka v obliki sestankov na vasi, kjer sodelujejo vsi zainteresirani vašcani, clani projektnega sveta – PS (ki je poleg predstavnikov obcinskih strokovnih služb sestavljen iz vplivnih vašcanov in po možnosti tudi tistih, ki so sposobni strokovno sodelovati z izvajalsko organizacijo), vse skupaj pa vodi in povezuje izvajalska organizacija oziroma strokovna skupina (ce je le možno, naj bo vecina clanov te organizacije oziroma strokovnih sodelavcev iz lokalnega okolja). V okviru tako potekajocega enoletnega dela so aktivnosti organizirane v okviru obdelave petih delovnih tem oziroma prostorov:
- življenjskega (geologija, flora, favna, klima, ekologija…),
- naselitvenega (lega v prostoru, razvoj naselja, promet, gradbena struktura, arhitektura…)
- delovnega (kmetijstvo, obrt, storitve, turizem, prireditve…),
- kulturnega (zgodovina kraja, slika kraja, dedišcina…), družbenega (tradicija življenja na vasi, socialna slika, obicaju…).

Ker delo poteka v obliki delavnic in medsebojnih razgovorov z aktivno udeležbo sodelujocih, je pricakovati, da bo rezultat motiviranost in usposobljenost oziroma osvešcenost ter aktivnosti vašcanov za samopomoc. Opredeljeni so vizija razvoja kraja (glavni razvojni motiv) ter konkretni predlogi projektov in aktivnosti po vseh petih delovnih prostorih, ki so osnova za nadaljnje izvedbe.

OSNOVNE ZNACILNOSTI DELA PRI UVAJANJU CRPOV

IZVAJANJE CRPOV

Izvajanje CRPOV – izvajanje projektov in aktivnosti CRPOV pa pomeni izvajanje vseh v razvojnem projektu opredeljenih aktivnosti in projektov, katerih izvedba bo pomenila postopno realizacijo zastavljenih ciljev in uresnicitev glavne razvojne ideje.

Izvajanje projektov in aktivnosti CRPOV naj bi pomenilo izjemno interdisciplinarni proces in ne sofinanciranje posameznih projektov in aktivnosti zgolj iz sredstev kmetijstva. To je bil tudi glavni ocitek in kritika CRPOV projektov, ki niso znali preseci okvira Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nacionalni ravni, so pa kljub temu v nekaterih okoljih znali povezati ta interes in sodelovanje na lokalni oziroma regionalni ravni, kar je bilo predvsem odvisno od koordinatorjev izvajanja projekta. MKGP s svojimi sredstvi v okviru izvajanja CRPOV samo pomaga pri realizacijah nekaterih nujnih oziroma najbolj pomembnih projektov in aktivnosti, katerih realizacija je nujen pogoj za zacetek uresnicevanja ideje iz razvojnega projekta. Predvsem naj bi ta sredstva pomenila zacetna sredstva, saj je tako za fazo uvajanja predvideno maksimalno sofinanciranje do višine 50% stroškov razvojnega programa, medtem ko je v fazi izvajanja sofinanciranje le izjemoma preseglo 40% in nikoli 50% sredstev celotne investicije (obicajni delež je bil enotretjinski, ostali dve tretjini naj bi idealno prispevala obcina, na teritoriju katere se je program odvijal, in lokalno prebivalstvo projektnega obmocja. Taka razdelitev in izvajanje se je pokazalo za dokaj realno in uspešno.)

V tej delovni fazi je bila želja MKGP – sektorja za razvoj podeželja vzpostaviti koordinacijo, ki bo pomenila usklajeno delovanje strokovnih, financnih in upravno-organizacijskih ukrepov, vse z glavnim ciljem, da se uresnicuje osnovna ideja CRPOV, ki pomeni na eni strani ustreznejši integralni razvoj podeželja in pomoc prebivalcem teh obmocij, da si pridobijo relativno izenacene pogoje in standard življenja, kot ga imajo ljudje v urbanih obmocjih, da si v svojem kraju pridobijo dohodek zase in za svojo družino ter da s tem podeželje ostane poseljeno in sposobno opravljati funkcije v novih družbeno-ekonomskih razmerah.

ZNACILNOSTI IN VSEBINA PROJEKTOV CRPOV

Glavne znacilnosti projektov CRPOV so:

- glavni nosilec projektov je obcina oziroma lokalna skupnost oziroma njen projektni svet
- delo poteka »od spodaj navzgor« - neposredno delo z ljudmi, vkljucevanje endogenih potencialov obmocja
- uvaja projektni pristop
- upoštevanje širših razvojnih usmeritev in strategij in prenos le-teh v konkretno okolje
- imenovanje projektnega sveta, sestavljenega iz predstavnikov lokalne skupnosti, obcine in razlicnih svetovalnih služb
- z javnim razpisom izbrana izvajalska organizacija, katere naloga je, da na nacin projektnega vodenja vodi, usklajuje in pripravlja razvojni projekt CRPOV.

Poleg zgoraj naštetih znacilnosti je treba povedati, da so projekti CRPOV vsekakor zaceli spreminjati miselnost oziroma zaceli celostno razvijati podeželje in obnavljati vasi. Ker so pri programih sodelovali strokovnjaki interdisciplinarnih ved, je bila na ta nacin obdelana široka paleta razvojnih možnosti projektnega okolja. Tako pripravljen razvojni program je predstavljal celosten razvojni pogled, sicer v najvec primerih samo dolocenega mikrookolja, pa vendarle. Tako je v vecini primerov prevladovala ugotovitev, da kmetijstvo ostaja primarna dejavnost podeželja. Pridelovanje hrane je torej osnovna dejavnost, ki pa mora biti nadgrajena na eni strani »domaci predelavi« živil (npr. mesar, pek sirar), na drugi pa tudi v organizacijskem povezovanju pridelave in predelave. Prodaja živil je tretji korak. Pri tem ne mislimo le na možnost prodaje na posestvu samem (npr. v obliki »turizma na podeželju«) temvec na organizirano povezavo med proizvodnjo in prodajo (kmecki trgi, dobavitelji porabnikov v mestih itd.). Ta nacin prodaje je toliko uspešnejši, ce so proizvodi za prodajo podkrepljeni s posebnimi proizvodnimi metodami in blagovnimi znamkami. Z organizatorsko povezavo razumemo v prvi vrsti vzpostavitev managementa med ponudbo in povpraševanjem. Posamezni primeri in izkušnje pri delu na programih CRPOV že dajejo spodbudne rezultate na tem podrocju.

Eden od razvojnih segmentov, ki so prav tako sestavni del nekaterih razvojnih programov CRPOV, so tudi obnovljivi viri surovin in energije, ko bi predvsem prispevali k reševanju problemov okolja. Ta segment je še razmeroma nerazdelan.

Prav gotovo so perspektive slovenskega kmetijstva v ekološko neoporecnem in okolju prijaznem kmetijstvu – pridelovanju hrane kot to opredeljuje II. steber Reforme. Vsekakor naravni pogoji v mnogih okoljih na slovenskem podeželju ne bodo omogocali druge alternative kot iskanje razvojnih možnosti v biokmetovanju.

Velik poudarek v vseh programih CRPOV je prav gotovo tudi na podjetniški dejavnosti, ki temelji na samopomoci namesto na ukrepih državnega poseganja. Razen podjetništva s kmetijsko vsebino so v mnogih predelih Slovenije možnosti za prevzem novih podjetniških funkcij na podrocju dejavnosti namenjenih preživljanju prostega casa in oddiha. To podrocje bo v prihodnje še pridobivalo pomen. Vse bolj se uveljavlja 35 –urni delovni teden, tako bo na voljo vec prostega casa in materialnih možnosti. Tendenca je, da ljudje preživijo krajše dopuste v hitro dosegljivih pokrajinah. Tu se odpirajo nove možnosti podjetniške dejavnosti za kmete. Na ta nacin lahko kmet postane zakupodajalec, najemodajalec, solastnik, manager ali zastopnik – to je široko podrocje delovanja za podjetniško mislece kmetijce. Lastniki posestev lahko ponudijo dvoje površine v zakup, jih prodajo ali pa kot družabniki vložijo v novo podjetje. Seveda je tradicija takega nacina ustvarjanja dopolnilnega dohodka še relativno nova in neutecena. Vendar smo prepricani, da je funkcija zemljišc oziroma njihova manj intenzivna raba ali raba za rekreativne ali katerekoli dejavnosti še vedno boljša kot sedanje trend, ki kaže relativno hitro zarašcanje kmetijskih površin.

Možnosti dohodka se nudijo tudi z novo namembnostjo obstojece stavbne strukture, ki ni vec v funkciji kmetijstva za druge, alternativne namene. Te objekte je možno preurediti, renovirati in rekonstruirati za druge namene. Izkušnje iz prakse nam kažejo že zelo pozitivne rezultate.

Še vedno bo kot ena od glavnih dopolnilnih dejavnosti ostalo delo v industriji in obrti. Ta tradicija je mocno zakoreninjena med prebivalci slovenskega podeželja in tradicionalno so bili kmetje dobri rokodelci, izdelovalci domace obrti, najrazlicnejših servisnih dejavnosti in tudi dobri delavci v industriji, ob tem pa tudi obdelovali svojo zemljo ter s tem vzdrževali kulturno krajino. Tradicija tega je in še vedno ostaja prisotna na slovenskem podeželju in lahko govorimo kar o »klasicni obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji«. Ne glede na to pa se je mnogo kmetij, katerih predstavniki so se udeleževali delavnic o celostnem razvoju podeželja v sklopu projektov CRPOV, odlocilo, da bo svoj razvojni motiv iskalo v možnosti razlicnih vsebinskih oblik podjetništva in dopolnilnih dejavnosti, kar je seveda dolgotrajen proces, v smislu zajemanja polnega dohodka. Mnogi od njih so v delo pritegnili tudi ostale družinske clane, kar je vsekakor garancija za nadaljevanje dela v naslednjih generacijah. In to je pravzaprav tudi ena od možnosti (neizkorišcenih v vecji meri), ki jih ponuja slovensko podeželje.

Prihodnost kmetijstva v podeželskem prostoru nikakor ni le negativna, nasprotno obstaja veliko priložnosti za pridobivanje dohodka. Za tiste, ki so pripravljeni vzeti usodo v svoje roke in ce je treba, izstopiti iz tradicionalnih okvirov, se v mnogih kmeckih družinah odpirajo nove spodbudne perspektive. Programi CRPOV želijo ustvariti novo miselnost, neobremenjeno razmišljanje, ki ce je treba po potrebi tudi »izstopi iz tradicionalnih okvirov«, avtopropulzivnost, pomoc za samopomoc. Gre v bistvu za izobraževalni proces, ki naj bi na podeželje med njegove prebivalce prinesel svež, nov veter in nova dejstva, na podlagi katerih bi skupaj s strokovno pomocjo prišli do optimalnih razvojnih možnosti za vsakega posameznika in celotno lokalno skupnost, ki pa bi temeljila na zakonitosti trajnostnega razvoja.

NASELITVENI PROSTOR KOT EDEN OD POMEMBNEJŠIH VSEBINSKIH SKLOPOV PROJEKTOV CRPOV

Naselitveni prostor je prostor, ki ponavadi pri lokalnem prebivalstvu vzbuja obcutek, da je veliko pomembnejši od drugih in da je od razreševanja problematike tega prostora odvisen celoten uspeh, oziroma neuspeh projekta CRPOV. To tudi pomeni, da so pricakovanja v zvezi z uresnicitvijo podprojektov iz naselitvenega prostora zelo velika (vcasih tudi nestvarna), zato je treba biti pri obravnavi in usmerjanju razgovorov ter oblikovanju razvojne strategije še posebno pozoren. Sestavine, ki jih obravnavamo v okviru naselitvenega prostora so predvsem:
- krajinske in urbanisticne znacilnosti obmocja – identiteta »genius loci«
- infrastruktura: cestno, vodovodno, elektricno, telefonsko omrežje, odpadki
- urejanje prostora (urbanisticni vidik): prostorski in izvedbeni akti, razvoj in širitev naselja
- arhitektura in krajina (arhitekturni in krajinski vidik): oblikovanje objektov (predstavitev problemov, dobrih, slabih rešitev), zunanja ureditev, urejanje krajine
V okviru izobraževalnega dela programa uvajanja v sklopu tega prostora je potrebno sodelujoce seznaniti s problematiko, ki jo prostor vsebuje in sicer na tak nacin, da se razvojni cilji, ki so predstavljeni kot koncni rezultat dolgorocnega razvoja obmocja, uresnicujejo tudi z uresnicitvijo sestavin iz tega delovnega prostora, vendar ne izkljucno in samo na tak nacin, da bo vsa prizadevanja usmerjena zgolj v npr. reševanje infrastrukture problematike s pricakovanjem da bo zgolj to v celoti rešilo prihodnji razvoj obmocja. Sodelujoce je vsekakor treba seznaniti s pomenom urejene infrastrukture na podeželju, kot temeljnega izhodišca za razvoj primarne in dopolnilnih dejavnosti. Pomen urejene ceste, oskrbe z vodo, telefonije je seveda kljucen, vendar naj bi imela infrastrukturna ureditev »za sabo« tudi širši razvojni motiv, kot npr. ureditev ceste zaradi razvoja turizma ali napeljava vode zaradi urejanja sistema namakanja ipd.
Sodelujoce je potrebno seznaniti s pogoji in zakonodajo s podrocja urejanja prostora in varstva okolja, saj se kar preveckrat nacrtujejo prostorski posegi brez predhodnega temeljnega poznavanja te problematike. Kasneje pa, ko je prebivalstvo obmocja že animirano in pricakuje uresnicitev skupnih ali individualnih razvojnih projektov, pa pride do razocaranja zaradi »nerazumevanja« institucij, sodelujocih v procesu pridobivanja prostorske dokumentacije itn. Da do tega ne bi prihajalo, predlagamo, da se povabi na razgovor v zvezi s to temo obcinski svetovalec za urejanje prostora, ki pozna problematiko in jo lahko tudi ustrezno razloži. Gre predvsem za obravnavo možnosti za širitev naselja, gradnjo nadomestnih objektov, urejanje vaške infrastrukture ipd.
Naslednje podrocje, ki mu v okviru obravnave naselitvenega prostora velja posvetiti kar nekaj pozornosti, je samo oblikovanje in arhitekturna zasnova skupnih in individualnih objektov na obravnavanem obmocju. To je podrocje, ki je bilo v preteklosti (in tudi danes) precej zanemarjeno. Rezultat takega odnosa pa so neustrezne urbanisticne in arhitekturne rešitve, ki ne odražajo harmonicnega odnosa novogradenj do preteklega stavbnega tkiva in s tem kažejo na nespoštovanje stavbnega izrocila arhitekture na podeželju. Tudi v tem primeru lahko za uvod v diskusijo predstavimo dobre in slabe primere, ki obravnavajo to problematiko in kasneje v razpravi išcemo rešitve za konkretne probleme znotraj obravnavanega obmocja.
Gledano v celoti je torej treba v sklopu tega prostora opredeliti za vsak njegov sestavni del:
- vsebina problema,
- razloge za njegov nastanek,
- posledice za širšo skupnost oziroma posameznike,
- predloge za razreševanje in izboljšanja stanja,
- odgovorne institucije in posameznike za odpravo problema,
- potrebna sredstva in cas za uresnicitev
V primeru nacrtovanja infrastrukturnih razvojnih projektov, je potrebno biti predvsem stvaren in ne pricakovati, da bo lahko dolocen projekt v celoti dobil potrebno soglasje za uresnicitev. Že v tej fazi je potrebno nakazati partnerje, ki bi ob morebitnem sodelovanju in združevanju strokovnih in materialnih potencialov lažje razrešili problem. Na to opozarjamo predvsem zaradi tega, ker so v preteklosti nekatere lokacije preprosto pripravile listo želja za reševanje infrastrukturnih problemov, ki je presegala nekajletne proracune Sektorja CRPOV, kar pomeni, da so bila taka pricakovanja popolnoma nestvarna. Menimo, da je dobro ob obravnavi tovrstnih problemov povabiti na delovni sestanek obcinskega svetovalca za komunalne zadeve ali predstavnika komunalnega podjetja, ki bosta lahko stvarno ocenila možnosti za uresnicevanje zamišljenih podprojektov v sklopu naselitvenega prostora.
Sicer pa je potrebno izpostaviti in obdelati tiste sestavine, ki so po pomenu kljucne za nadaljnji razvoj, umestiti in uravnotežiti vsebino tega prostora z drugimi, uskladiti infrastrukturne razvojne nacrte z urbanisticnimi možnostmi, možnostmi za širitev naselij, obdelati možnosti za izboljšanje oblikovanja objektov, opozoriti na slabe in dobre izkušnje, primere dobre prakse iz tujine,ce jih doma ni, predelati možnosti za urejeno in predvsem »pospravljeno« okolico domacij in celotnega videza vasi. Vse to je potrebno umestiti v katalog projektov, ki sledi kot zakljucek obravnave naselitvenega prostora.

V praksi od leta1992 do 1999 je Ministrstvo z izvedbah podpiralo predvsem projekte in ukrepe, ki so bili skupnega popmena za lokalno okolje. Rezultati so dokaj spodbudni in dobri. Težave se kažejo predvsem pri zagotavljanju drugih financnih virov, vecjemu sodelovanju stroke in problemom pridobivanja mnenj in soglasij služb pristojnih za varstvo dedišcine in urejanje prostora. Veckrat je kar nerazumljivo, kako dolgotrajni so postopki za pridobitev upravnih dovoljenj. Morda bi bilo tehtno, da se znotraj stroke dogovorite o možnih rešitvah. V preteklih letih je ministrstvo prav zaradi nujnosti vkljucitve stroke arhitektov in urbanistov v projekte CRPOV sofinanciralo, oz. financiralo kar nekaj nalog s tega podrocja. Kot izjemno dragoceno pa se je izkazalo tudi sodelovanje s šolo za arhitekturo, ki je v obliki seminarjev izvedenih na nekaterih lokacijah projektov CRPOV doprinesla z izredno dragocenimi materiali, predlogi rešitev, ki se pocasi izvajajo tudi v praksi.

SLABOSTI PRI IZVAJANJU PROGRAMA CRPOV V PRETEKLOSTI

Seveda pa so aktivnosti projektov CRPOV spremljale tudi težave in slabosti. Ce se je v prvih dveh letih dela pricakovalo, da bo potrebno potrpljenje pri iskanju lastnega modela in metodološkega pristopa pri uvajanju in izvajanju teh programov, potem se je vsekakor tudi pricakovalo, da se bodo zacetne težave v tem casu tudi uredile in v želji po celoviti preglednosti in razumljivosti metodološkega pristopa tudi veliko bolj formalizirale. Lokalna skupnost in predvsem stroka znotraj nje se je zaradi vse bolj interdisciplinarne zasedbe posameznih projektnih teamov in želje po kvalitetnem delu postavljala v pozicijo resnega strokovnega sogovornika nasproti nacionalni ravni. Slednja pa žal ni prešla zacetnih okvirov dovolj hitro in ucinkovito, tako da je to kmalu postala ovira za kvaliteten strokovni dialog med obema nivojema. Rešitev z »uporabo« zunanjih strokovnih sodelavcev je bila le delno zadovoljiva, ostaja pa dejstvo, da slovenska država ni znala združiti strokovnih naporov in integralno nastopiti pri reševanju celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.

Posamezna okolja so si predstavljala pod celostnim urejanjem podeželja najrazlicnejše aktivnosti in znotraj tega predvsem reševanje lokalnih infrastrukturnih problemov (asfaltiranje cest, gradnja vodovodov in kanalizacij, napeljava elektrike in telefonov, urejanje vaških poti itd.). Seveda je bil to odraz perecih problemov, ki kažejo realno sliko slovenskega podeželja. Vse to bi bilo lahko rešljivo, ce bi uspeli združiti dolocena sredstva resornih ministrstev in s tem razbremeniti kmetijski del, ki je postajal ob obilici zahtevkov in vlog za sofinanciranje vse bolj in bolj neucinkovit. Nekatere zahteve so bile popolnoma nerealne, saj so presegale letno zagotovljen delež celotnega proracuna programa CRPOV. Ves to je v podeželskem prostoru, ki pa je bil animiran in je po dokoncanju razvojnega programa upraviceno pricakoval izvajalska sredstva, povzrocalo nezadovoljstvo in upad zanimanja za sodelovanje pri programu, kar pa je pomenilo neprecenljivo škodo. Tako so uspešno delali le na tistih lokacijah in v tistih okoljih, kjer se je ustvarila idealna sinergija med izvajalsko skupino, projektnim svetom, lokalno oblastjo (županom in obcinskim svetom), na eni ter Ministrstvom za kmetijstvo na drugi strani. Drugi razlog za neuspeh nekaterih projektov je tudi pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra, ki bi uspešno delal na projektih CRPOV (to velja za zacetno triletno obdobje veliko bolj kot npr. sedaj). V nekaterih manjših in tudi odmaknjenih okoljih, kjer ni bilo možno sestaviti primerno strokovne interdisciplinarne skupine za delo na projektu CRPOV, si je lokalna skupnost pomagala na nacin, da je pogodbeno »najela« strokovno skupino iz drugega okolja, ki pa je bila seveda pogodbeno vezana samo na izdelavo dolocenega dela aktivnosti. Ko je bil npr. uvajalni del dokoncan, je prenehalo pogodbeno razmerje izvajalski skupini, ki je tako zapustila projektno okolje in vso skrb za izvajanje prepustila lokalni skupnosti, ki pa ni bila niti strokovno niti organizacijsko sposobna nadaljevati dela. Na ta nacin je bila seveda izgubljena dinamika projekta in delo na njem je ponavadi zacelo zamirati. V takih primerih je bilo kljucno, da je lokalna skupnost ob »bok« izvajalski skupini postavila skupini postavila skupino obcinskih ali likalnih strokovnjakov (torej endogeni strokovni potencial), ki so se lahko izobraževali ali pa enakovredno sodelovali pri delu, in potem ko se je izvajalski skupini iztekla pogodba, samostojno nadaljevali delo pri izvajanju projekta. Ta praksa je samo potrdila vse usmeritve in razmišljanja o vkljucevanju endogenega strokovnega in ostalega potenciala v pripravo in izvedbo takih in podobnih razvojnih projektov na podeželju.

RAZMIŠLJANJA ZA DELO V PRIHODNJE

Prav tako se je kazalo vse bolj in bolj, da je potreben drugacen ali vsaj bolj specificen pristop pri uvajanju in izvajanju teh programov, saj so »prihajali« iz zelo razlicnih okolij in tudi obmejnega prost9ora, kjer pa je bila njihova razvojna specifika popolnoma drugacna od projektov iz osrcja države. Vse to narekuje razmišljanja o uvajanju regionalnih razvojnih projektov podeželja. Cilji takih usmeritev naj bi bili predvsem:
- krepitev razvojnih možnosti in sposobnosti ter lastne regionalne identitete in zavesti
- vec možnosti odlocanja in usposobljenosti pri uporabi regionalnih virov
- pospeševanje in razvoj regij prilagojenih tehnologij, možnost njihovega preverjanja na podlagi modelnih postopkov
- udeleževanje prebivalcev regije v postopkih, ki se nanašajo na regijo
- vecja ucinkovitost upravnega aparata posameznih regij (npr. s pomocjo marketinga za javne dobrine, pri cemer je proizvod regija ali obcina sama, predstavnik podjetja pa obcinski svetnik ali župan)

SKLEPNE MISLI

Nesporno dejstvo je, da bo potrebno v prihodnjem obdobju posvetiti veliko vec pozornosti celostnemu razvoju podeželja, kot pa je bilo to do sedaj. Predvsem pa veliko bolje sodelovati na vseh ravneh, od nacionalne do lokalne, v želji po usklajenem, interdisciplinarnem in integralnem razvoju podeželja. Iz sedanjih projektov CRPOV, ki so bili metodološko gledano, relativno dobro zastavljeni, bo potrebno razviti evropsko primerljive projekte celostnega razvoja. To pa pomeni ohranjanje dosedanjega lokalnega nivoja uvajanja in izvajanja ter širitev in združevanje sedanjih programov, ki so že dosegli dolocene tockovne rezultate v splošni koncept regionalnih razvojnih programov podeželja, ki naj bi bil skladen s Strategijo regionalnega razvoja v Sloveniji. Ce bomo želeli doseci to, potem bo potrebno predvsem dobro sodelovanje in konsenz med sodelujocimi ministrstvi, ki so odgovorna za pripravo posameznih razvojnih strategij. Koncept razvoja podeželja bo vsekakor moral biti poenoten s konceptom in politiko strukturnih skladov. Seveda bi bilo ob tem iluzorno racunati samo na sredstva iz tega naslova. Država Slovenija bo morala zagotoviti svoj delež pri razvoju podeželja tudi v prihodnje in s tem zapirati financno konstrukcijo pri posameznih projektih in aktivnostih.

Pomembno pa je, da ti deleži ne bodo samo financne narave, ampak bo to tudi doprinos posameznih strok k skupnim rešitvam.