logoAA Conference logo

dr Aleksandra Faber

Velebitska 'mirilo'

Gorski masiv Velebita, ki teče ob obali Jadranskega morja v dolžini sto kilometrov, je geografsko klimatska meja med toplo obalo in med hladnejšim zaledjem Like. To se odraža tudi v vegetaciji ter v virih preživljanja prebivalstva, ki se že od davnih časov ukvarja pretežno z ovčarstvom.
Z ozirom na dokajšno osamitev področja se je med prebivalstvom ohranila kulturna dediščina, posebna kultura, ki je na Velebitu podrejena pastirskemu življenju in njegovi odvisnosti od narave, s posebnim poudarkom na smrti in na onostranskem življenju.
Ob poteh, ki s planin vodijo proti obali in s tem k zimskim prebivališčem pastirskih družin, najdemo zanimive skupine nekakih grobov, takoimenovale 'mirile'. To so objekti surovih ali delno obdelanih kamnitih plošč, zloženih v obliki nekake postelje z vzglavnikom in z vznožjem, ki definirata velikost pokojnika. 'Mirilo' je mesto, kjer so postali pogrebci na poti proti obalnemu naselju, kamor so bili s pokojnikom namenjeni. To je tudi poslednje počivališče duše umrlega, ki ostane na planini, kajti telo kasneje zakopljejo na vaškem pokopališču brez posebnih slovesnosti. 'Mirilo' ostane le spomin na pokojnika, med 'mirilami' drugih družin, ki stojijo tam že od davnine.
Ta običaj polaganja mrtvih na 'mirila' lahko povežemo s podobnimi običaji pastirskih plemen v Alpah, kenotafe ali lažne grobove najdemo tudi pri Vlahih, pa celo v arhaičnih grških spevih.

Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge