Urbano - ruralna razcepljenost, vernakularna arhitektura z vidika antropologije

* Arhitekturno in urbano načrtovanje se mora začeti zavedati nestrokovnih predsodkov in podcenjevalnega odnosa prirojenega človeštvu. Danes ljudje preprosto projicirajo urbane vrednote na podeželsko populacijo. Ne upoštevajo parametrov, ki so se pojavili v razvojnem odnosu med ruralnim in urbanim, in so navedeni v naši shemi, imenovani 'urbano-ruralna razcepljenost'
(http://home.worldcom.ch/~negeter/469aDichotomyE_Intro.html)
* V tem pogledu vernakularna arhitektura ni samo izraz obstoječega stanja ruralne preteklosti soočene s sodobno urbano, je tudi – znanstveno in objektivno enakovredna 'urbani' – pomemben vir za rekonstrukcijo razvoja človeških naselbin
(P. Oliver {ed.} Encyclopedia of Vernacular Architecture of the World)
* Raziskovalci vernakularnega, pa tudi arhitekti in planerji, se morajo začeti zavedati skrajno omalovažujočih metod umetnostnih zgodovinarjev, ki vodijo k izkrivljenim sodbam o sodobni arhitekturi, tako urbani kot vernakularni.
* Pri arhitekturnih in urbanih raziskavah je treba uporabljati antropološke metode, da bi dobili vpogled v dejansko kompleksnost človeških bivališč, urbanih in ruralnih (Space, Time, Art/Arch, Ontology,
(http://home.worldcom.ch/~negeter/469aDichotomyE_Intro.html)
* Te rekonstrukcije naj bi pokazale tudi problematično poseganje modernizma v tradicionalne pokrajine z nasilnim vsiljevanjem univerzalnih prostorskih konceptov.
Končni cilj je odgovoriti na vprašanje kako bi danes, upoštevajoč podatke iz antropoloških raziskav, lahko izdelali in uresničili načrt za "antro-vas". Načrtovalci bi morali razmisliti o okoliščinah prostora in časa, o tem, kako bi se prebivalci – kot moderna skupnost – identificirali z umetnostjo in arhitekturo, z njihovim pogledom na svet, in kako bi načrtovali njihov socialnopolitični sistem.