Uvod v terminologijo

Kazalo

1. splošni jezik <-> strokovni jezik
2. Pomeni terminologije
3. Naloge terminološke vede
4. Terminologija - leksikologija
5. Nekaj definicij
6. Vrste reprezentacije
7. O terminološki problematiki

1. Razmerja med pojmi
2. Pojmovni sistemi
3. Vrste pojmovnih sistemov
4. Večjezikovni pojmovni sistemi

1. Poimenovanje
2. Vrste terminov
3. Prevzemanje terminov
4. Izlastnoimenski termini

1. Definicije pojmov
2. Namen terminografije
3. Vrste terminografskih del
4. Terminografija za prevajalske namene
5. Kako nastane terminološki slovar
6. Računalniško podprta terminografija
7. Izmenjava terminoloških podatkov

I. Uvod v terminološko vedo

Terminološka veda se ukvarja z izrazjem strokovnih področij; s termini in pojmi, z razmerji med njimi in z metodami terminološkega dela.
 

1. splošni jezik Ť<-> strokovni jezik

Strokovni jezik se od splošnega loči na več ravneh. Ugotavljamo lahko skladenjske, stilne, oblikovne, besedilne, pragmatične in leksikalne posebnosti, terminologija se še posebej ukvarja z zadnjimi, se pravi z leksikalnim inventarjem strokovnega besedila.

Razen na uveljavljenih strokovnih, znanstvenih in tehničnih področjih se strokovno izrazje rabi in razvija na vseh specializiranih področjih človekovega udejstvovanja in znanja (npr.športna terminologija, kulinarična terminologija itd.).

2. Pomeni terminologije

terminologija     -> izrazje določenega strokovnega področja

-> veda o pojmih in njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov

3. Naloge terminološke vede

• proučuje pojme in razmerja med njimi
• opisuje pojme in njihova poimenovanja – izraze oz. termine
• primerja pojmovne sisteme in izrazja različnih jezikov za potrebe večjezične terminologije in prevajanja
• sodeluje pri ustvarjanju novega izrazja (terminotvorje)

4. Terminologija <-> leksikologija

Jezikoslovna veda, ki se ukvarja z besedami, se imenuja leksikologija. Terminologija je sorodna veja, saj se ukvarja z besedami v strokovni komunikaciji, a jo od leksikologije loči nekaj bistvenih lastnosti.

Medtem ko je osnovna enota preučevanja v leksikologiji leksem (beseda ali besedna zveza), je v sodobni terminologiji osnovna enota pojem. Pojem pa ni jezikovna ampak miselna enota, ki šele s poimenovanjem preide na jezikovno raven. Leksikologija opisuje besede in besedne zveze, kar je sicer tudi naloga terminologije, vendar ta tudi dejavno posega v oblikovanje jezikovne norme. Naloga terminologije je namreč tudi, da udejanja načelo enoznačnosti, po katerem termin znotraj strokovnega področja ne sme imeti več pomenov. Tako se ob morebitnem obstoju vzporednih poimenovanj za isti pojem terminologija opredeli za eno izmed njih (izbere prednostni termin). Poleg tega je naloga terminologije, da v primeru neobstoja poimenovanja za določeni pojem predlaga poimenovanje, bodisi novotvorjenko ali prevzeto besedo. Terminologija je zato deskriptivna in preskriptivna veda.

5. Nekaj definicij

Pojem (angl. concept, nem. Begriff, fran. notion)

= abstraktna miselna enota, ki se oblikuje skozi posploševanje skupnih lastnosti materialnih in nematerialnih predmetov

Pojmi niso omejeni na posamezni jezik, lahko pa na njihovo oblikovanje vpliva družbeno in kulturno okolje.

Termin (/strokovni/ izraz)

= jezikovno poimenovanje določenega pojma v okviru strokovnega področja

Glede na raven standardizacije ločimo: standardizirani termin / strokovni žargonizem.

Primeri:

• tiskalnik, prestavna ro?ica, serumski gonadotropin (G03GA03), Dopplerjev pojav
• glava, krma
• H₂SO₄, "xÎ Â
• GATT, sistem ABS
• ...

predmet = del "resničnosti" (materialni in nematerialni predmeti)

pojem = miselna posplošitev predmetov s podobnimi lastnostmi

reprezentacija = jezikovni ali nejezikovni prikaz pojma
 
 

6. Vrste reprezentacije

Pojem lahko predstavimo na več načinov:

• poimenovanje: termin (eno- ali večbesedni, okrajšava), alfanumerični simbol, grafični simbol
• opis: definicija, umestitev v razmerje del-celota
• razlaga
• "opisna" nejezikovna reprezentacija (npr. kompleksna formula ali graf)

• Hiter razvoj tehnologij povzroča naglo nastajanje in spreminjanje izrazja. Posledica tega je, da terminologi in terminografi ne uspejo dovolj hitro spremljati jezikovnega razvoja, zato so terminološki slovarji za številna področja nepopolni in zastareli.
• Novi pojmi praviloma nastanejo znotraj določenega področja in določene kulture, zato se pri prevajanju pojavijo tudi težave z njihovim prenašanjem v ciljno kulturo.
• Nekoč je veljalo: termin = beseda / besedna zveza. Danes se v strokovnih jezikih uporablja vse več simbolov, kratic, kod itd.
• Spričo razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij se strokovna in znanstvena podro?ja med seboj vse bolj povezujejo in postajajo vse bolj interdisciplinarna. Posledica je, da je v terminologiji vse teže ustreči zahtevam po enozna?nosti.
• Kdo je odgovoren za terminološke odlo?itve? Strokovnjaki, terminologi, prevajalci, standardizacijski organi? Zaradi nejasne razdelitve pristojnosti se pojavljajo težave pri standardizaciji in terminografiji, še posebej pa pri prevajanju.

II. Pojmi in pojmovni sistemi
 
 

1. Razmerja med pojmi

• nadrejeni pojmi / nadpomenskost (angl. superordinate concept)
• podrejeni pojmi / podpomenskost (angl. subordinate concept)
• pojmi istega reda / istorednost (angl. co-ordinate concept)

• posledi?no razmerje (npr. vzrok – učinek, proizvajalec – proizvod ipd.)
• pragmatsko / tematsko razmerje (npr. pravna podlaga za ločitev iz medicinskih razlogov: spolna bolezen – neozdravljiva duševna bolezen)

Razmerja med pojmi niso razmerja med termini. Ker so pojmi abstraktne miselne enote, na ravni pojmovnega sistema sopomenskost (sinonimija) ne obstaja; to je razmerje, ki se lahko pojavi na ravni poimenovanj oz. terminov.
 

2. Pojmovni sistemi

• shematska ureditev pojmov na izbranem področju
• ne le terminološki pomen: pojmovni sistem nam pomaga urediti znanje in razumevanje področja v celoti ter njegovo povezovanje s sorodnimi področji
• dejavniki: namen, stroka, kriteriji, razmerja med pojmi
• način prikaza: grafični, tabelarični, slikovni ipd.

• drevesni diagram
• tabelarični diagram
• krožni diagram
• tabela lastnosti
• puščični diagram
• klasifikacija/taksonomija (npr. zoologija, botanika)

• tabelarični prikaz

Pojmovni sistem: drevesni diagram
 
 

4. Večjezikovni pojmovni sistemi

• problematika združevanja pojmovnih sistemov v večjezikovnem okolju
• potreba po poenotenju izrazja
• primerjava pojmov in razmerij med njimi:

pojem A: lastnosti a1, a2, a3, ...
pojem B: lastnosti b1, b2, b3, ...
• vrste razmerij: popolna ustreznost (ekvivalenca)

presek
podmnožica
neustreznost

III. Termini

1. Poimenovanje

Izhajajo? iz prej predstavljenega razmerja med pojmom in terminom je poimenovanje proces, pri katerem pojmu priredimo jezikovno poimenovanje – termin.

Na?ela za oblikovanje terminov standard ISO povzema takole:

• terminologizacija – beseda iz splošnega jezika dobi v okviru stroke poseben pomen (npr. korenina v zobozdravstvu)
• sestavljeni in večbesedni termini – do novih terminov pride s sestavljanjem besed splošnega jezika in enobesednih terminov
• besedotvorna izpeljava (tiskalnik) – iz obstoječega termina (npr. tiskar, tiskati) izpeljemo poimenovanje za nov tehnični pojem
• konverzija – nov termin nastane s prehajanjem besed iz ene v drugo besedno vrsto
• prevzemanje iz drugih jezikov

2. Vrste terminov

Termine lahko klasificiramo glede na različne kriterije:
 

2.1. Oblika

• enobesedni
Ž enostavni: celica, klon

Ž sestavljeni: podstava + obrazila: acikličen, polisemija, nadzvočni
   podstava + podstava (+ obrazila): avtocesta, ogljikovodik, fotosinteza



• večbesedni

Ž različni skladenjski vzorci:
prid. + sam.: medcelična tekočina, Turingov stroj
sam. + sam.: država članica
sam. + predložna zveza: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj
sam. + sam. v rodilniku: osemenjevanje goveda


Ž število besed (2 - ...)


• krajšave

Ž okrajšave: d. d., ekspr., pribl.

Besedno berljive kratice, ki se pogosto uporabljajo, lahko v pisavi in sklanjanju preidejo v lastna imena (Unesco, Unesca). Okrajšave v slovenščini pišemo s piko, v vezanem besedilu jih, če je le mogoče, razvežemo.

2.2. Funkcija

• besedne vrste: samostalnik, pridevnik, glagol, prislov

2.3. Pomen

• predmeti ali abstraktni pojmi
• postopki, dejanja, operacije
• lastnosti, stanja, zna?ilnosti
• razmerja

Pri večbesednih terminih:
 

• pomenska razmerja med besedami:
  atributivno (določevalno):operacijski sistem
  konjunktivno (hkratno):država članica
  integrativno (združevalno): NUK

2.4. Izvor

- domači

• tvorjeni v celoti iz slovenskega morfološkega gradiva

- prevzeti

• prevzemanje iz grščine, latinščine
• prevzemanje iz drugih jezikov

2.5. Vrste terminov – nekaj mejnih primerov

Termini, pri katerih opažamo kombiniranje domačih in tujih morfemskih sestavin:

• cojzit (geologija)
• metajezik (jezikoslovje)
• sortiranje (tehnika)
• poltrivialno ime (kemija)

• intraruminalna naprava s pulzirajočim sproščanjem (veterinarska farmacija)

• ... podzakonski akti so usklajeni in sledijo priporočilom Komisije in tudi smernicam Amsterdamske pogodbe (pravo; EU)
• (7951; Svetovalni odbor za delovni program Skupnosti za preprečevanje poškodb v okviru dejavnosti v splošnem zdravstvenem varstvu (1999-2000) (pravo; EU)
• Terminotvorni mehanizmi:
• tableta – tabletirka – tabletiranje
• draže – dražirka - dražiranje

• standard ISO 8402 (ni enoten termin)
• ISO 704: Principles and methods of terminology (je termin, ker gre za naziv standarda)
• antigonadotropin G03XA (kemija) (koda je del termina)

• Christmas pudding

Zakaj prevzemanje?

Ž potreba po poimenovanju novih pojmov, predmetov itd.

Ž potreba po stilni drugačnosti

3.1. Znotrajjezikovno prevzemanje

Znani termin se – zaradi sorodnosti v pomenskem polju - prenese na novo področje (načelo metafore/metonimije): vesoljska ladja, deskanje, podatkovna avtocesta

3.2. Medjezikovno prevzemanje

= jezikovni proces ob stiku dveh ali več kultur, ki se razlikujejo v civilizacijski, politični ali gospodarski moči

Bolj konkretno do medjezikovnega prevzemanja prihaja vselej, kadar določena dežela (in njena jezikovna kultura) v tehnološkem razvoju prednjači pred drugimi, zaradi česar se nove tehnologije skupaj z izrazjem širijo preko njenih meja.

Ločimo več načinov prevzemanja:

• citatno prevzemanje
• dobesedni prevod / kalk
• svobodno prevzemanje

---
• prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščina, latinščina)
• prevzemanje iz sodobnih jezikov

• sodobna informacijska sredstva, nove tehnologije,
• prosti čas, pop kultura, šport,
• predmetne pridobitve,
• hrana ipd.

3.4. Stopnje prevzemanja novih besed iz sodobnih jezikov:

1. pojav prevzete nove besede v slovenskem jeziku,
2. govorno prilagajanje / naglas,
3. pisno prilagajanje
4. oblikovanje besedne družine s slovenskimi obrazili
5. morebiten pojav slovenske sopomenke (hardver, strojna oprema)
6. opustitev prevzetega izraza (kompjuter)

• prevzeta beseda je potrebna, zapolnjuje leksikalno praznino
• je v skladu s pravili jezikovnega sistema
• se pogosto uporablja
• vzpostavlja odnos do drugih enot v pojmovnem sistemu
• je besedotvorno razvejana in daje podlago za razli?ne pomenske in skladenjske možnosti,
• je primerno dolga
• je lahko izgovorljiva

zgoščenka (1307) – cedejka (171) – cede (201) – kompaktna plošča (134) - CD (3834)

fitness (207) – fitnes (411) – fitnis (18) – čilost (34/8)

krožišče (33) – rondo (77/17)
 
 

4. Izlastnoimenski termini

(Povzeto po: Košmrlj-Levačič, Borislava: Izimensko strokovno izrazje. V: Humar, M. (ur) Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998.)

Poseben primer prevzemanja terminov so izlastnoimenski termini; izrazi, ki jih tvorimo iz lastnih imen. Takšnim izrazom pravimo tudi eponimi. Posebnost lastnih imen v primerjavi z občnimi je predvsem, da je njihova vloga v jeziku predvsem razločevalna in označevalna, pomena pa bodisi nimajo bodisi je ta potisnjen v ozadje.

Eponime delimo na dve skupini:

• termini, tvorjeni iz osebnih imen

• termini, tvorjeni iz zemljepisnih imen

IV. Terminografija

1. Definicije in razlage pojmov

Definicija je nedvoumen jezikovni opis pojma s pomočjo že znanih pojmov.

Namen definicije je opisati pojem tako, da

• ga je mogoče razlikovati od sorodnih pojmov,
• so vzpostavljena razmerja med pojmom in ostalimi pojmi v sistemu.

jadralno letalo = letalo brez motornega pogona, (ki leti le s pomočjo zračnih tokov, upora in vzgona)

Razlaga je opis pojma brez uvrščanja v pojmovni sistem.
 
 

1.1. Tipi definicij

• intenzionalna – označi lastnosti pojma, ki ga želimo definirati, se pravi intenzijo pojma. Za to izberemo najbližji nadrejeni pojem, ki je že definiran ali pa je splošno poznan, in ga natančneje opredelimo s pomensko razlikovalnimi lastnostmi.
• ekstenzionalna – definira pojem tako, da našteje vse pripadnike pojma na isti posplošitveni ravni, ali vse predmete, ki jih razumemo pod tem pojmom.

1.2 Načela za oblikovanje definicij:

• Definicija pojma je ključna za določitev ustreznega termina, zato mora jasno izražati razmerje pojma do drugih pojmov v sistemu.
• Pojmi, ki jih uporabimo v definiciji, morajo biti definirani v okviru iste publikacije oziroma se moramo nanje sklicevati.
• Izogibati se moramo krožnih definicij – pojem definiramo z drugim pojmov, ki je definiran s prvim pojmom.
• V publikaciji mora biti jasno označeno, komu je definicija namenjena in – ustrezno – kako natančna je (definicija v srednješolskem učbeniku oz. v znanstvenem priročniku).
• Definicija naj bo jedrnata.

2. Namen terminografije

• zbiranje in izbiranje terminološkega gradiva
• opisovanje terminologije, ki je trenutno v rabi na določenem področju (deskriptivna terminografija)
• predpisovanje terminologije za določeno področje; svetovanje prednostnih terminov (preskriptivna terminografija)
• predstavitev zbranih in obdelanih terminov v terminološki zbirki

• terminološki glosar
• terminološki slovar
• terminološka kartoteka
• terminološka banka / baza podatkov
• tezaver
• pojmovnik

4. Terminografija za prevajalske namene

• večjezikovnost – zahteva primerjavo pojmovnih sistemov in ugotavljanje prevodne ustreznosti na ravni terminov
• terminološka frazeologija – za strokovno in jezikovno ustrezen prevod je potrebno v terminografska dela vključevati tudi frazeološke podatke
• osnovni fazi: preverjanje obstoječih virov

kadar teh ni, ad hoc rešitve

5. Kako nastane terminološki slovar (klasični način)

• zbiranje gradiva (kriteriji: zanesljivost, raven, starost, omejitev področja itd.)
• označevanje terminov
• izpisovanje terminov in sobesedila (stavkov)
• umeščanje v pojmovni sistem
• če gre za večjezično področje, primerjava pojmovnih sistemov različnih jezikov
• oblikovanje definicij
• oblikovanje geselskih člankov za vključitev v terminološki slovar

6.1. Prednosti računalniškega zapisa

• lažje iskanje, razvrščanje, filtriranje terminoloških zbirk
• bolj gospodarno hranjenje
• učinkovitejše upravljanje s terminološkimi zbirkami
• povezava z drugimi programi (Word, lokalizacijski programi itd.)
• enotnost izrazja
• sprotno ustvarjanje in ažuriranje terminoloških virov
• lažja distribucija

• izhajanje iz pojma
• premišljena struktura terminološkega vnosa, oblikovana v skladu z značilnostmi področja, namenom podatkovne zbirke, potrebami uporabnikov itd.
• upoštevanje pravil za oblikovanje definicij
• vnašanje sobesedila in primerov, kjer je to smiselno in primerno
• obdelava frazeologije
• ustvarjanje navzkrižnih povezav med vnosi
• upoštevanje problema gnezdenja
• navajanje virov in referenc
• izbira ustreznega zapisa za podatkovno zbirko

Terminološka podatkovna zbirka je zgrajena iz terminoloških vnosov. Vsak vnos navadno ustreza enemu pojmu in ima drevesno strukturo. Podatkovne kategorije se delijo na obvezne in neobvezne, njihovo strukturo in zaporedje se določi v skladu z veljavnimi standardi in potrebami projekta.
 
 

6.4. Tipi podatkovnih kategorij

Glava vnosa

• TRADOS Multiterm
• ATRIL Terminology Management
• STAR Termstar
• programsko orodje TK SAZU
• ...

• množica različnih programov za izdelavo terminoloških baz

= različni formati
• globalizacija, vse bolj interdisciplinarna področja

= mnogojezičnost terminoloških baz
• različni nabori znakov
• različna imena podatkovnih kategorij

7.1. Razvoj standardov

• SGML (ISO 8879) – Standard Generalized Markup Language
• MATER (ISO 6156) – Magnetic tape exchange format for terminological/lexicographical records)
• MARTIF (ISO 12200) – Machine-readable Terminology Interchange Format

Novejši SGML -> XML (eXtended Markup Language)
 
 

Bibliografija:

1. Arntz, R./Picht, H. (1995) Einführung in die Terminologiearbeit. Hildesheim: Olms.
2. Cabré, M. Teresa (1998). Terminology: Theory, methods and applications. Amsterdam: John Benjamins.
3. Felber, H. (1984) Terminology Manual. Paris: Unesco: Infoterm.
4. Hohnhold, I. (1983/84) Übersetzungsorientierte Terminologiearbeit. Lebende Sprachen, 1/1983, 3/1983, 4/1983, 2/1984.
5. Humar, M. , ur. (1997) Slovensko naravoslovno-tehni?no izrazje. Zbornik referatov s posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehni?nem izrazju, Ljubljana: Založba ZRC.
6. Pearson, J. (1998). Terms in Context. Amsterdam: John Benjamins.
7. Reinke, U.; Schmitz, K.-D. (1998) Testing the Machine Readable Terminology Interchange Format (MARTIF). Saarbrücken: Universität des Saarlandes.
8. Rey, A. (1995) Essays on Terminology. Amsterdam: John Benjamins.
9. Wright, S./Budin, G. (1997) Handbook of Terminology Management. Amsterdam: John Benjamins.

ISO 704 Principles and methods of terminology

ISO 10241 International terminology standards – Preparation and layout

ISO/DIS 12616 Translation-oriented terminography

ISO 1087 Terminology – Vocabulary