Spodaj je seznam vprašanj za opravljanje izpita iz predmeta Uvod v terminologijo. Vsak študent si izbere eno vprašanje. Odgovori naj bodo v obliki kratkega eseja, razprave oziroma razmišljanja o izbrani temi, priporočena dolžina prispevka je 1-2 strani (600-1200 besed). Pri odgovoru se lahko sklicujete na literaturo, priporočen seznam virov najdete tule. Vašo izpitno nalogo mi skupaj z vprašanjem pošljite po elektronski pošti na naslov spela.vintar@guest.arnes.si. Rok za oddajo spisov je 20. maj 2001. O oceni vas bom obvestila po isti poti, vpisovanje ocen pa bo po vsej verjetnosti prevzela Mojca. V letnem semestru govorilnih ur ne bom imela, dosegljiva bom zgolj na zgornjem elektronskem naslovu. Govorilne ure bodo spet septembra 2001.

1. Kako bi se opredelili do prevzemanja izrazov iz angleškega jezika? So kakšne razlike med splošnim in strokovnim jezikom? V kakšnem primeru bi pri prevajanju prevzemali citatno, v kakšnem bi kalkirali, v kakšnem bi uvedli slovensko novotvorjenko? 
   
   
2. Pri nekaterih – predvsem športnih – področjih (npr. jadranje, golf, tenis ipd.) se je slovensko izrazje razvilo najprej v govorjenem jeziku in ima zato pogosto vse značilnosti "podstandardnega" jezika. Komentirajte ta pojav in pojasnite, kako bi ravnali ob pisnem prevajanju tovrstnih besedil iz tujega jezika v slovenščino.
   
   
3. Od terminoloških priročnikov, ki jih najdete v oddelčni knjižnici (ali drugod), poiščite tiste-ga, ki po vašem mnenju najbolj ustreza-jo potrebam prevajalcev. Izbiro utemeljite in razložite.
   
   
4. Pri razvijanju in uvajanju slovenskih strokovnih izrazov pogosto prihaja do nesoglasij med strokovnjaki in prevajalci. V čem je po vašem mnenju srž teh težav? Kako svoja stališča utemeljujejo prvi in drugi? Kako bi se takšnim sporom izognili in hkrati omogočili nemoten razvoj slovenskega izrazja?
   
   
5. Razvoj računalniških in komunikacijskih tehnologij je nedvomno vplival tudi na razvoj strokovnih jezikov v slovenščini. Orišite najpomembnejše načine vplivanja računalništva in interneta na strokovna, tehnična, znanstvena, kulturna, športna in druga področja in njihov terminološki razvoj. Predvidite, kako bo s tem v bodoče.
   
   
6. Eponimija oziroma izlastnoimensko izrazje je poseben način prevzemanja, do katerega lahko pride znotraj enega jezika ali med jeziki. Primerjajte poglavitne eponimske procese v slovenščini in angleščini (slovenščini in nemščini, slovenščini in francoščini, slovenščini in italijanščini).
   
   
7. Gradnja računalniške terminološke zbirke zahteva poleg terminološkega znanja predvsem premišljeno zasnovo podatkovne strukture. Opišite, kako poteka gradnja terminološke zbirke za prevajalske namene in katere dejavnike je pri tem pomembno upoštevati.
   
   
8. Razmejitev med strokovnim in splošnim jezikov pri večini področij danes ni povsem ostra. Kje se splošni in strokovni jezik največkrat pokrivata in kje nikoli? Kako in po kakšnih merilih naj bi se po vašem mnenju ravnali slovaropisci pri izdelavi slovarja splošnega jezika?
   
   
9. Pojmovno strukturiranost določenega področja je mogoče predstaviti z različnimi pojmovnimi sistemi. Od česa je odvisno, kakšen način predstavitve si izberemo? Bi si lahko zamislili uporabo novih tehnologij pri snovanju interaktivnega/hipertekstovnega pojmovnega sistema?
   
   
10. Klasična delitev znanosti na družboslovne in naravoslovne vede se odraža tudi v strokovnem jeziku in terminoloških značilnostih enih in drugih. Na kratko opišite razlike med njimi in opažanja podprite s kakim primerom. Katere vede oziroma področja so na meji? Je takšna delitev danes še smiselna?

Bibliografija:

• Arntz, R./Picht, H. (1995) Einführung in die Terminologiearbeit. Hildesheim: Olms.
• Cabré, M. Teresa (1998). Terminology: Theory, methods and applications. Amsterdam: John Benjamins.
• Felber, H. (1984) Terminology Manual. Paris: Unesco: Infoterm.

• Pearson, J. (1998). Terms in Context. Amsterdam: John Benjamins.
• Reinke, U.; Schmitz, K.-D. (1998) Testing the Machine Readable Terminology Interchange Format (MARTIF). Saarbrücken: Universität des Saarlandes.
• Wright, S./Budin, G. (1997) Handbook of Terminology Management. Amsterdam: John Benjamins.

• Gorjanc, V. (1996) Terminologija novejših naravoslovno-tehničnih strok : (ob primeru računalništva in jedrske fizike). V: VIDOVIČ-MUHA, Ada (ur.). Jezik in čas, [zbornik], (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996, str. 251-260.
• Humar, M. , ur. (1997) Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Zbornik referatov s posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Ljubljana: Založba ZRC.
• Sicherl, E. (1999) The  English element in contemporary standard Slovene : phonological, morphological and semantic aspects. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Glej tudi izbor strokovnih člankov v fasciklu v tajništvu OPT.