Verjemi, nič pohujšljivega. Razgalili pa bomo vendarle našega poštarja Poldeta, njegov pežo in policijsko postajo:
Poštar Polde pride po parkiran pežo pred policijsko postajo.
Polde pride po pežo pred postajo.
Gotovo si opazil spremembo v načinu izražanja. Verjetno se boš strinjal z menoj, da drugo sporočilo manj pove kot prvo, osebe in stvari nimajo smiselnih dopolnil. Ta dodajamo na levo ali desno stran ključne/bistvene besede v besedni zvezi - torej pred ali za JEDRO ali ODNOSNICO, kakor imenujemo to ključno besedo. Takšna smiselna dopolnila na levi ali desni strani odnosnice imenujemo LEVI oziroma DESNI PRILASTEK. Gotovo se še spomniš, da se po prilastkih sprašujemo KAKŠEN?, KATERI?, ČIGAV?, KOLIKO? IN JEDRO.
Sedaj Poldeta ponovno "oblecimo", vendar drugače kot je bil prej. Jedra ali odnosnice obarvajmo rdeče.
Polde Podsmreka pride po rdeči pežo pred avtobusno postajo.
Izpišimo iz stavka stavčne člene:
Povedek: pride Osebek: Polde Podsmreka Predmet: po rdeči pežo Prislovno določilo kraja: pred avtobusno postajo
Za primerjavo izpišimo še stavčne člene, ki sestavljajo stavek:
Povedek: pride Osebek: Polde Predmet: po pežo Prislovno določilo kraja: pred postajo
Ugotovimo lahko, da sta osebek (Polde Podsmreka/Polde), predmet (po rdeči pežo/po pežo) in prislovno določilo (pred avtobusno postajo/pred postajo) v prvem stavku iz dveh polnopomenskih besed, v drugem pa le iz ene (predlogi niso polnopomenski). STAVČNE ČLENE iz več besed imenujemo ZLOŽENI STAVČNI ČLENI, iz ene besede pa GOLI / NEZLOŽENI STAVČNI ČLENI.