Tvoje zaključeno sporočilo na p:
PONOVIMO! Besede smo povezali v smiselni zaključeni enoti, ki jima pravimo POVED. V pisavi jo zaključuje pika (.), lahko tudi vprašaj (?), klicaj (!) ali tri pike (...). V govoru jo zaključujemo z dvigom ali spustom glasu.
Poštar Polde pride po parkiran pežo pred policijsko postajo.
Sprašujva se po smiselnih enotah te povedi:
KAJ NAREDI (policist Polde)? pride KDO PRIDE? Poštar Polde PO KAJ PRIDE? po parkiran pežo KAM PRIDE? pred policijsko postajo
Če natanko premisliva, je osrednja, ključna beseda tega sporočila: pride. S to besedo je poimenovano dejanje v 3. osebi (on). Ta beseda je GLAGOL, in sicer OSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA. Na to besedo se v povedi navezujejo vse druge smiselne enote:
Policist Polde KDO? pride
PO KAJ? KAM?
po parkiran pežo pred policijsko postajo.
TAKO ZGRAJENO SPOROČILO IMENUJEMO GLAGOLSKI STAVEK. SMISELNE ENOTE TEGA STAVKA IMENUJEMO STAVČNI ČLENI: OSEBEK, POVEDEK, PREDMET, PRISLOVNO DOLOČILO (KRAJA, ČASA, NAČINA, VZROKA, NAMENA, ...). POVED, ZGRAJENA IZ ENEGA GLAGOLSKA STAVKA, JE ENOSTAVČNA POVED.
Hja, pa se je zgodilo, da se je ta naš poštar Polde kar na parkirišču zaletel v pando prijatelja Petra: Bumf! Ta stavek nima osebne glagolske oblike, zato je NEGLAGOLSKI STAVEK.
Zgodbo o Poldetu bi lahko nadaljevali tako:
Poštar Polde skoči iz pežoja in se jezi nad prijateljem Petrom. ali Poštar Polde se jezi nad prijateljem Petrom, ker mu je s pando nepričakovano prečkal pot.
Ugotovimo lahko, da sta v prvi povedi dve osebni glagolski obliki:
skoči, se jezi
v drugi povedi sta tudi dve osebni glagolski obliki:
se jezi, je prečkal
Tako poved imenujemo DVOSTAVČNA POVED oziroma sta obe VEČSTAVČNI / ZLOŽENI POVEDI.
Reši vaji: Enostavčna poved, stavčni členi in Enostavčna poved 1, stavčni členi