(STISNJENE)
PESTI GRENKEGA IZKUSTVA
Vojna
se ne ozira na
ljudi; ne na vojake, ne na civiliste.
Vojna
ne spoštuje; ne
humanosti in etike, ne človekovih pravic.
Vojna
zgolj uničuje; ljudi in življenje.
(Lana
Sattler)
Vojna je kruta, veliko
prekruta.
Tak je njen najpreprostejši opis. Vendar ta stavek skriva
marsikaj; za njim se
skrivajo kriki obupa, solze trpljenja, kri mučeništva, morda
molk kesanja…
Nekje v globini pa so še vedrejše stvari, kanček
zmagoslavja ob zmagi, radost
ob rešitvi. Vse to smo občutili, ko smo ustvarjali tole
e-knjigo. Naučili,
spoznali, doumeli... in še bi lahko naštevala,
smo marsikaj. Mentorji so nas
vodili skozi 5 sklopov, skozi katere smo osvetlili 2. svetovno vojno
še iz
drugih zornih kotov.
V tej e-knjigi smo
predstavili naše
"potovanje" v zgodovino, v čas uničenja, 2. svetovno vojno. Skozi
filme, literaturo in razstavo smo počasi razkrivali neznatne, a
vendarle
izjemno pomembne drobce medvojnega časa ter ob vsakem od petih sklopov
literarno ustvarjali. S spisi, pesmimi in drugimi literarnimi izdelki
smo
predstavili svoja razmišljanja, doživljanja, občutja...
Pravijo, da je
najpristnejši prvi
vtis, prva misel, ki se ti utrne. Tako je bila naša prva
naloga napisati, kaj
si predstavljamo pod naslovom projekta ter kaj pričakujemo. Nastala so
zanimiva
besedila, v katerih smo izrazili svoje zanimanje za dogodke med vojno
ter
seveda svojo vedoželjnost.
V grozo 2. svetovne vojne smo
se
prvič vživeli ob ogledu filma z naslovom La Vita e bella. Vsi smo
občutili moč
Guidovega optimizma ter ljubezni do žene in sina, ki jo je odražalo
njegovo
žrtvovanje. Spoznali smo, da se ne smemo pritoževati nad težkim
življenjem,
raje pomislimo na Žide v 2. svetovni vojni ali kogarkoli, čigar
življenje je
mnogo težje od našega. Morali bi ohranjati pozitivno misel,
ki reši marsikatero
težavo in navidezno oviro… In se zavedati, da je življenje
tako, kot ga vsak
doživlja! Svoje vtise ter razumevanje filma smo strnili in nastali so
izjemni
eseji.
Ker
smo tudi mi še vedno otroci, smo si
ogledali življenje med 2. svetovno vojne še s
stališča nemškega dečka. Deček v
črtasti pižami je ganljiv film, ki prikaže vojno z drugega zornega kota
–
takšno, kot jo vidita prijatelja, ki to zaradi političnih
razmer nikoli ne bi
smela biti. Najbolj sporočilen pa je konec filma. Bruno in Shmuel sta
umrla z
roko v roki, skupaj in na enak način, pa čeprav sta pripadala
različnima
stranema. To pove veliko o zmoti Hitlerjevega rasizma, pokaže, da
razlik med
ljudmi različnih ras pravzaprav ni.
Zaključili smo s filmskim
delom in
se še malce potopili v literarni svet. Prebrali smo dnevnik
Ane Frank, nato pa
literarno poustvarjali. V esejih smo se vživljali v glavno književno
junakinjo,
pisali o življenju židovskega otroka ter o njegovem doživljanju sveta.
Podoživeli smo stisko nedolžnega otroka, katerega sanje je uničila
vojna in
ponotranjili hvaležnost za mir.
Pekel taborišča
smo spoznali skozi
pesem Auschwitz, avtorja Lojzeta Krakarja. Ob skupnem branju ter debati
je v
zraku visela žalostna misel smrti, vsi pa smo občutili grozo takrat
zaprtih
taboriščnikov. Da znamo tudi mi odlično pesniti, smo
dokazali z izdelki na temo
taborišč; nastale so konstruktivistične in likovne pesmi ter
prozna prebesedenja.
Svoje znanje o dogodkih med
2.
svetovno vojno smo poglobili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kjer
smo si
ogledali razstavo Pst! Ta izjemna razstava nam je naslikala podobe
takratnega
življenja (oz. boja za preživetje) Mariborčanov, prizore uničenja in
pogumna
dejanja partizanov. Ob razstavi so nas prevevali mešani
občutki; od groze in
žalosti, odpora in gnusa nad določenimi dejanji, pa vse do zmagoslavja
zaradi zmage
naših partizanov. Svoje občutke smo tudi tokrat izlili na
papir.
Star latinski pregovor pravi:
„Per
aspera ad atra”(Preko trnja do zvezd),
zato je med potovanjem v zgodovino ob ustvarjanju e-knjige tudi nam na
poti
stalo nekaj trnja. Težko smo uskladili urnike in se zbrali, saj smo v
projektu
sami ”pridni” učenci, ki se radi dokazujemo na
mnogih področjih. To težavo so
naši mentorji z veliko elana kaj hitro uspeli
rešiti. Imeli smo tudi manjšo
tehnično težavo; s kamero namreč. Čeprav je naša
šola tehnično dobro opremljena,
pa na žalost nimamo lastne kamere. To nam je povzročilo kar precej
skrbi,
nazadnje pa smo morali misel o filmu opustiti.
Ko
nas
bodo naši otroci nekoč vprašali o 2. svetovni
vojni, jim bomo lahko s ponosom
predstavili svoje znanje. To ne bodo zgolj dogodki in letnice, temveč
doživljanje
ljudi, zanimive zgodbe ter lastno doživljanje in občutenje vojne.
Naše roke so
se stisnile v pesti, pesti grenkega izkustva in poglobljenega
razumevanja 2.
svetovne vojne ter v njej udeleženih vojakov, civilistov in Židov.
Sprva se
vsakdo vpraša, od kod Hitlerjevo sovraštvo do
Židov ter čemu njegova želja po
njihovih življenjih. Med delom v projektu pa smo spoznali, da so
takšna
vprašanja danes nesmiselna, saj zgodovine ni moč
spreminjati. Lahko pa jo
podrobneje spoznamo in se vživljamo v situacije in ljudi ter
skušamo razumeti
njihov položaj. To nas obogati in vpliva na naše
razmišljanje ter dejanja, saj
v nas ostane zavest in sled tega izkustva groze in trpljenja pa tudi
zmagoslavja.
Za nastanek te e-knjige je
bilo
potrebno veliko timskega dela, dobro sodelovanje med učenci in mentorji
in
seveda ogromno domišljije in kreativnosti. Raziskovanje nam
je omogočila tudi
široka paleta gradiva na knjižnih policah. Uresničili smo
vse cilje in namene
projekta in še mnogo več. Na svoj enkratni izdelek smo tako
lahko upravičeno
ponosni.
V
imenu vseh sodelujočih bi se rada zahvalila
našim mentorjem: Lidiji Mazgan, slavistki in knjižničarki;
Aleksandru Duhu,
zgodovinarju in sociologu ter Zoranu Raičeviču, računalničarju. Hvala
za njihov
navdih, vzpodbudo in pomoč, brez katere se ne bi mogli pohvaliti s tako
izvrstnimi izdelki. Hvala tudi, da ste nam vse to omogočili in nas
spremljali
na tem potovanju spoznavanja 2. svetovne vojne. Zahvaljujem se tudi
vodstvu
šole, ki nam je omogočilo sodelovanje v projektu in
izpeljavo dejavnosti.
Lana
Sattler,
9.b