AUSCHWITZ

   Od izčrpanosti se je še smrt utrudila in se je uresničil biblijski pekel. Tam se je dogajalo toliko zločinov, da je Auschwitz dobil sloves obrti. Na milijone  ljudi je tam preminilo. Danes o njih ni sledu. Razen ob večerih, ko svojci na njihovih grobovih prižgejo sveče za večni mir njihovih duš. Zapisani so v zgodovini.

   Tam je bila množica nagih sužnjev, ki naj bi v prihodnje gradili ideološke spomenike nacizma. Zato obiskovalec ob ogledu vidi strašne dokaze grozodejstev in ostanke Hitlerjevega idealiziranega nacizma.

   In spet bi pesnik pisal pesmi o zločinu in zločincih in zgodovinar bi zapisal staro laž nove zgodovine. Vendar za milijone žrtev resnico ve le črn oblak in veter in ta zemlja, ki molči.

   Pod vtisom videnega je obiskovalec preklel,   kar se je tam zgodilo, da je zgodovina zapisala te zločine in s tem poučila svet o zločinskih dejanjih. Preklel Hitlerjeve spomenike in svetišča, njegovo laž o vsemogočnosti in njegovi nadutosti . Kri in pogorišča imenoval za edino čast tega ozemlja.

   Vse zgodovinske ideje, Cezarjeve, iz epopeje, vse označim kot laž. Premalo se govori o grozotah Auschwitza. Trudimo se to izbrisati namesto poudariti. Tega ne smemo dovoliti, naj naši prihodnji rodovi vedo za ta dejstva.  Poudariti moramo pogum zapornikov, kajti takega poguma ne premore nihče od nas.

                                                                  Matej Lamovšek, 8.b