OGLED MUZEJA

   V torek, 15.2.2011 sem si skupaj z učenci projekta Stisni roko v pest ogledal Muzej narodne osvoboditve Maribor. Izlet mi je bil dokaj zanimiv, kajti spoznal sem veliko novih stvari, ki so se dogajale med 1. in 2. svetovno vojno. Razstava Pst! Maribor 1941 – 1945 prikazuje grozote, ki so se v Mariboru in njegovi okolici dogajale v času 2. svetovne vojne. V zadnjih letih pred vojno je bil Maribor izpostavljen načrtnemu ponemčevanju, ki ga je izvajala nacistično usmerjena nemška manjšina organizirana v Švabsko-nemški kulturni zvezi (Kulturbund).

   Najbolj mi je bil všeč ogled muzeja, nekoliko manj pa predavanje, kajti nekatere stvari sem že vedel. Poleg zanimivih in bogatih muzejskih zbirk, ki štejejo že več deset tisoč muzealij, je zelo bogata muzejska fototeka, ki hrani veliko  dokumentarnih fotografij in negativov, pa tudi precej video in avdio gradiva. Posebnost muzeja je arhiv z nad 120 tekočimi metri prvovrstnega gradiva okupatorjevega in partizanskega izvora. Muzej pridobiva gradivo z odkupi in donacijami.

V 1. delu muzeja smo si lahko ogledali orožje, ki so ga uporabljali med 2. svetovno vojno ter oblačila oziroma vojaške uniforme. V osrednjem delu zbirke so bile razstavljene prehranske karte ter pisma partizanov. V zadnjem delu pa smo si lahko ogledali replike aktiviranih bomb, ki so padle nad Mariborom. Veliko predmetov lahko najdemo v obliki značk.

     Med ogledom muzeja sem imel najraje dosjeje o vojni ter replike pušk. Največji vtis je name naredilo predavanje ob ogledu razstave. Na koncu vsega je sledil še kviz, v katerem sem se naučil kar nekaj novih stvari, ki jih še nisem vedel.  Na izletu sem bil zadolžen za slikanje ter izdelavo intervjuja, ki pa ga na žalost, zaradi optičnih težav ni mogoče predvajati (slaba osvetljenost, slabo ozvočenje-šumi iz okolice).

Veliko je še neraziskanih zadev iz 1. in 2. svetovne vojne. Nekatere, ki pa so že razkrite so večinoma tajne in ljudje redko spregovorijo o teh grozotah med 2. svetovno vojno.

 

                                                                                               Matej Žnidarič, 8. a

 nazaj