PST!

(Maribor 1941 – 1945)

 

Vojna se ne ozira na ljudi; ne na vojake, ne na civiliste.

Vojna ne spoštuje; ne humanosti in etike, ne človekovih pravic.

Vojna zgolj uničuje; ljudi in življenje.

 

     Do tega zaključka sem prišla po ogledu razstave “pst!“ v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki pripoveduje o življenju med vojno. Priznati moram, da me je bilo kar malce sram, ker nisem dovolj dobro poznala zgodovine Maribora. Zahvaljujoč razstavi sem to luknjo v svojem znanju zapolnila. Pravzaprav me je malce presenetilo, kako pomembno vlogo je odigral Maribor v vojni (o tem priča dejstvo, da ga ja sam Hitler obiskal že 3 dni po kapitulaciji kraljevine Jugoslavije) in še veliko pomembnejšo vlogo, ki jo je imel pri osvoboditvi slovenskega ozemlja. Razstava mi je naslikala podobe takratnega življenja (oz. boja za preživetje) Mariborčanov, prizore uničenja in pogumna dejanja partizanov. Ob razstavi so me prevevali mešani občutki; od groze in žalosti, odpora in gnusa nad določenimi dejanji, pa vse do zmagoslavja.

      Razstava nas je seznanila z interniranci, ukradenimi otroki, mobiliziranci v nemško vojsko, talci, vojaškimi ujetniki itd., dotaknila pa se je tudi povojnih pobojev kot posledice vojne. Izvedeli smo več o življenju civilnega prebivalstva v času vojne ter se skušali vanj vživljati in podoživeti njihovo grozo, o bombardiranju Maribora ter o osvoboditvi Maribora.

cevlji

Najbolj me je ganil pogled na čisto majhne otroške čeveljčke, ki so pripadali nekemu Židovskemu otročičku. Užalostila me je misel na to, da je najbrž, še z mnogimi drugimi otroki, umrl v plinski komori. Njegova smrt se izgublja v grozi holokavsta, kot dokaz pa so ostali le tile majceni čeveljčki.

 

      Pst! Prisluhnimo zgodbam, ki jih je pisala vojna in se vsako leto, 27. januarja – ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, spominjajmo številnih žrtev druge svetovne vojne.

 

Lana Sattler, 9.b

nazaj