DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI

   Film Deček v črtasti pižami prikazuje življenje otroka po rodu Nemca v drugi svetovni vojni. Prikazuje, da niso bili le židovski in slovanski otroci žrtve, ampak tudi otroci nemškega rodu. Oni niso bili seznanjeni z dogajanjem v družbi tistega časa, kakor otroci v taboriščih, zato je bilo to njim neznano. Mislili so, da so ti ljudje na počitnicah. V tem filmu pa spoznamo, da so bili vsi otroci žrtve druge svetovne vojne.

  Glavni junak je osemletni Bruno, sin nemškega oficirja, ki so mu zaupali posebno nalogo. Zato so se z družino preselili iz prijetnega doma v Berlinu v opustošen kraj, kjer je bilo Brunu neznansko dolgčas. Ker pa je Bruno pravi mali raziskovalec, se je naveličal celodnevnega posedanja. Odločil se je, da bo zgradil gugalnico. Vendar se je naveličal tudi branja pustolovskih knjig na gugalnici. Zelo pa ga je zanimalo, kaj se dogaja za hišo, saj je videl dimnike, iz katerih se je kadil dim. Zanimanje pa je povečalo to, da je bilo prepovedano se igrati za hišo. Nekega dne se je odpravil na gugalnico, ko pa noben ni gledal, je smuknil nazaj. Vendar so bila vrata zaprta in zaraščena. Nakar je zagledal vrtno lopo in okno, ki je gledalo na drugo stran. Bilo je ravno dovolj veliko, da je splezal skozi. Tekel je skozi gozd in prišel do velike žičnate ograje. Za žičnato ograjo pa je sedel deček v črtasti obleki. Temu dečku je bilo ime Shmuel in je bil njegove starosti. Skupaj sta se igrala in Bruno mu je nosil hrano. Medtem pa je oče najel učitelja za Bruna in njegovo sestro. Ta je bila navdušena nad nacizmom. Učitelj jima je prinesel knjige, ki jih Bruno ni maral in jih zato tudi ni bral. Pri Brunu doma je prišlo do nesoglasij med očetom in mamo, ki ni podpirala očetovih dejanj. Ko se je ta dokončno odločila, da hoče nazaj v Berlin, je Bruno s Shmuelom iskal njegovega očeta. Na žalost pa so vse iz Shmuelove skupine poslali v krematorij in z njim je odšel Bruno. Dečka nista vedela, kaj se dogaja, saj so jim rekli, da imajo skupno prho. Medtem so doma iskali Bruna. Ko so se spomnili na dvorišče zadaj, je oče z dvema vojakoma odhitel rešit svojega sina. Pred žičnato ograjo so našli njegova oblačila. Vendar je bilo prepozno.

   Na koncu filma prikazuje jok in obup njegove mame, ki ni bila arijske rase in tega tudi ni podpirala. Prav tako pa je bilo razvidno, da ni vedela, kaj se dogaja za njihovo hišo. Dež na koncu filma še bolj poudari žalost in tragedijo dogodka. Film spodbudi razmišljanje, da smo lahko srečni, kako živimo. V meni je zbudil žalost in sočutje do mame. Če se postavim v njen položaj, res ne vem, kaj bi naredila.

                                                                  Tjaša Pauko, 9.b