Dragi dnevnik !                                                                                                                                                                                                                                                                28.8.2019

Danes sem se zjutraj zbudila kar pozno. Nakar sem se lotila pospravljanja podstrešja, mojega novega stanovanja (to načrtujem že cel mesec). Sama pri sebi sem si rekla: „Ne, danes pa se bom zakopala v staro šaro tam zgoraj !” in tako sem začela.

Ravno sem premetavala škatle, ko sem v kotu zagledala belo senco. Najprej sem mislila, da je luknja v stropu in ker sem seveda to jaz, sem takoj pomislila na nezaželene podnajemnike - miši. Na smrt me jih je strah. Počasi sem se pomikala proti belini in ko sem bila že čisto blizu, se zavem, da je le navaden kos papirja. Skoraj bi ga vrgla na kup za smeti, ko na zadnji strani zagledam risbo. Ker se zanimam za take stvari, sem list takoj vzela v roke. List je bil že rumenkast, kar je dokazovalo, da je precej star, zbledele so tudi določene besede. Na zadnji strani papirja je bila slika družine ali prijateljev pri večerji, spodaj pa je pisalo …Anna. Ko sem list obrnila sem zagledala besedilo z datumom. Skušala sem ga prebrati, vendar sem kaj kmalu ugotovila, da je napisano v nizozemščini, zaenkrat pa znam prebrati oziroma povedati le zdravo, nasvidenje in koliko pa to stane.

 Zato sem potrkala na vrata mojega soseda, domačina, ki pa obvlada nizozemščino. Med prevajanjem sva ugotovila, da gre za stran iz dnevnika Ane Frank. To je bil zadnji dan Ane Frank, preden so jih odpeljali v taborišče. Verjetno sva ure sedela za kuhinjsko mizo in neprestano brala eno stran dnevnika, ki je povedala več kot lahko razbereš iz knjige. Medtem ko je Duan iskal arhive ali pa muzeje, ki se ukvarjajo s starinskimi najdbami, sem jaz pripravila kosilo. Po kosilu sva se napotila v bližnjo knjižnico, kjer sva poiskala vso možno gradivo o Ani Frank, saj sva bila dogovorjena v muzeju šele jutri. Domov sva prinesla ogromno gradiva in vse do večera prebirala debele bukve. Jutri ti napišem, kako bo šlo v muzeju.

                                      Tvoja Tjaša

Dragi dnevnik !                                                                                                                                                                                                                                                                29.8.2019

         V muzeju sva bila že ob devetih. Sprejeli so naju in najprej uro ali več preverjali in brali mojo najdbo. Mislila sem si že, da je kaj narobe. Ko so vsi strokovnjaki končali, so se posvetili še meni in Duanu. Zanimalo jih je vse o naju, pa tudi, kje sem to našla, če sem našla še kakšen predmet in podobne stvari. Ponudili so mi denarni znesek (ki bi mi sedaj prišel zelo prav) v zameno, da jim dam to izjemno najdbo. Vsoto sem sprejela in si denar razdelila z Duanom. Po kosilu sem nadaljevala čiščenje podstrešja. Ko sem celega spraznila, je v kotu ležal obesek za ključe, na kateremu je pisalo ANNA. Nisem mogla verjeti kakšno srečo imam, vendar bom to stvar raje obdržala zase in zanjo bova vedela le ti in jaz. Pa mogoče še kdo drug, če mu bom kdaj povedala ;).

                                                        Tvoja Tjaša 9.b