KAKO SEM RAZUMEL ANNO FRANK
Anneliees
Marie
Frank, bolj znana kot Anna (Anne) Frank, se je rodila 12.6.1929 v
Frankfurtu, v
premožni židovski družini. Ko ji je bilo štiri leta, je v njeno
otroštvo že
kanila prva velika grenka kaplja. V Nemčiji je prišla na oblast
nacistična
stranka, s Hitlerjem na čelu, ki je takoj pričel odkrito kazati svoje
sovraštvo
do Židov. Krivil jih je za poraz Nemčije v prvi svetovni vojni, ter jim
naprtil
še veliko grehov. Ker so se začeli težki časi, so se Frankovi
preselili v
Amsterdam. Tam je Ana začela hoditi v šolo. Doživljala je
brezskrbno, bogato
otroštvo, igrala se je s svojimi vrstniki in vrstnicami. Bila je
srečna, enaka
med enakimi, saj Židom na Nizozemskem tedaj še nihče ni odrekal
enakopravnosti,
ali celo pravice do življenja.
Toda
z nemškim
napadom na to miroljubno deželo, je bilo tudi tam kmalu konec mirne
brezskrbnosti. Od konca junija 1942 je bila za Žide določena tudi
policijska
ura.
Te
dni, ko se
grozeči nevarnosti že ni bilo več mogoče izogniti, so se skupaj z
družino Van
Daanovih umaknili v skrivališče. Kasneje se jim je pridružil
še zobozdravnik
Düssel. V zatohlem polmraku in večnem strahu pred preganjalci se
je teh osem
ljudi v nekaj tesnih podstrešnih prostorih skrivalo približno
dve leti in tam
so želeli dočakati osvoboditev, ko jih je 4.8.1944 našla
nemška policija. Nemci so jih prijeli in odvedli v nacistična
taborišča, kjer so
tudi vsi, razen
očeta in dveh prijateljev (Kralerja in Koophuisa), pomrli. Zadnja med
njimi je
bila Ana, umrla pa je marca 1945, dobra dva meseca pred osvoboditvijo
Holandije!
V
teh 25
mesecih skrivanja pa je nastajal znameniti Annin Dnevnik, ki sta ga v
skrivališču
med kupom starih knjig in revij našli Eli in Miep.
Kot
lahko
vidimo je bila Anna Frank deklica polna veselja in radosti. Rada je
imela
knjige, predvsem pa svoj dnevnik. Pravi, da je njena duša
razdeljena na dva
dela. Prav tako misli, da je njeni ne marajo, navezana pa je bolj na
očka kakor
na mamo, saj ji je zamerila dogodek izpred nekaj let.
Matej Žnidarič, 8.a