KAKO SEM RAZUMEL ANNO FRANK


   Anneliees Marie Frank, bolj znana kot Anna (Anne) Frank, se je rodila 12.6.1929 v Frankfurtu, v premožni židovski družini. Ko ji je bilo štiri leta, je v njeno otroštvo že kanila prva velika grenka kaplja. V Nemčiji je prišla na oblast nacistična stranka, s Hitlerjem na čelu, ki je takoj pričel odkrito kazati svoje sovraštvo do Židov. Krivil jih je za poraz Nemčije v prvi svetovni vojni, ter jim naprtil še veliko grehov. Ker so se začeli težki časi, so se Frankovi preselili v Amsterdam. Tam je Ana začela hoditi v šolo. Doživljala je brezskrbno, bogato otroštvo, igrala se je s svojimi vrstniki in vrstnicami. Bila je srečna, enaka med enakimi, saj Židom na Nizozemskem tedaj še nihče ni odrekal enakopravnosti, ali celo pravice do življenja.

   Toda z nemškim napadom na to miroljubno deželo, je bilo tudi tam kmalu konec mirne brezskrbnosti. Od konca junija 1942 je bila za Žide določena tudi policijska ura.

  Te dni, ko se grozeči nevarnosti že ni bilo več mogoče izogniti, so se skupaj z družino Van Daanovih umaknili v skrivališče. Kasneje se jim je pridružil še zobozdravnik Düssel. V zatohlem polmraku in večnem strahu pred preganjalci se je teh osem ljudi v nekaj tesnih podstrešnih prostorih skrivalo približno dve leti in tam so želeli dočakati osvoboditev, ko jih je 4.8.1944 našla nemška policija. Nemci so jih prijeli in odvedli v nacistična taborišča, kjer so tudi vsi, razen očeta in dveh prijateljev (Kralerja in Koophuisa), pomrli. Zadnja med njimi je bila Ana, umrla pa je marca 1945, dobra dva meseca pred osvoboditvijo Holandije!

   V teh 25 mesecih skrivanja pa je nastajal znameniti Annin Dnevnik, ki sta ga v skrivališču med kupom starih knjig in revij našli Eli in Miep.

   Kot lahko vidimo je bila Anna Frank deklica polna veselja in radosti. Rada je imela knjige, predvsem pa svoj dnevnik. Pravi, da je njena duša razdeljena na dva dela. Prav tako misli, da je njeni ne marajo, navezana pa je bolj na očka kakor na mamo, saj ji je zamerila dogodek izpred nekaj let.

                                                                                  Matej Žnidarič, 8.a

nazaj