Krajina, kot že tradicionalna domena slovenskega slikarstva, spremlja in oblikuje razvoj in usodo likovne dediščine na naših tleh vse od lokalnih delavnic gotskega stenskega slikarstva, preko vzponov lokalnega in mednarodnega slikarstva na naših tleh, do romantike, realizma, pa vrhunca nacionalnega krajinarstva s slovenskimi impresionisti, vse do današnjih dni.

Vojko Gašperut je slikar, zvest tradiciji slovenske likovne dediščine. Kot slikar podaja krajino močno veristično, včasih že kar fotografsko natančno, problematiko pa vendarle tako tematsko kot tehnično rešuje na tipično slikarski način. Krajine kot tudi vedute s tradicionalno staro arhitekturo podaja avtor v svojem osebno značilnem, zmerno intenzivnem koloritu, ki ostane tipičen in razpoznaven, ne glede na letni in dnevni čas slikanja. Njegovo podajanje s čopičem je natančno in vztrajno, stvaritve v prednjem planu so vedno jasne in mehke, ozadja pa z lahkotnimi potezami že rahlo zabrisana. Določene pejsaže rešuje z dodajanjem stvari, ki so mu ostale v spominu, ali pa sliko ustvari, kot bi veduto opazoval z različnih pozicij hkrati. Kot slikar krajinar je Gašperut zanimiv tudi vsebinsko - namreč kot avtor, katerega poglavitni del opusa je vezan na rodni Breginjski kot. Tako nam in zanamcem podaja vedute nekdanjega tradicionalnega, torej še predpotresnega Breginja in okolice in s tem prispeva tudi k ohranitvi tega dela naše kulturne dediščine, katere usoda je, ne samo zaradi potresa, temveč tudi zaradi stihijskega reševanja po njem, zapečatena.

Druga Gašperutova posebnost je njegovo plain air-istično ustvarjanje vedut slovenske Istre in beleženje njenih lokalnih značilnosti. Tipične so podobe solin, kar spet kaže na slikarjev izjemni čut za ohranjanje stvari, ki žal izginjajo. Temu delu opusa bi lahko pripisali veristično podajanje pejsažev istrskih vasi ter arhitekturnih zanačilnosti dopadljivih mestnih vedut. Slikarjevo znanje se s tem ne izčrpa. Svoj intimni svet dopolnjuje s subtilnejšimi, še z nežnejšim koloritom zaznamovanimi cikli šopkov in tihožitij, ki so skoraj praviloma manjšega formata. Kljub temu da Gašperutova izobrazba ni akademska, na njegovo ustvarjanje močno vplivajo slikarji, zvesti tradiciji štafelajskega slikarstva, pri katerih se je izpopolnjeval in dovrševal v več letih izobraževanja v Mestni šoli za slikarstvo.

Vojko Gašperut, kot zavzet, resen slikar z vztrajnim delom, ogromnim slikarskim opusom in rednim udejstvovanjem na različnih slikarskih kolonijah, ex-temporih in sorodnih likovnih prireditvah, še nadgrajuje pridobljeno znanje in navdihe, se dodatno slikarsko izostruje in profilira. Pojavlja se na novih kvalitetnih predstavitvah, kar še potrjuje avtorjevo osebno in strokovno rast in kvaliteto. Tako lahko z gotovostjo trdim, da obsežni opus ni plod občasnega ali nedeljskega slikarskega zanesenjaka, temveč vztrajnega in resnega dela ter zavzetega pristopa do likovne umetnosti. Od te ljubezni in volje do ustvarjanja ni mogla Vojka Gašperuta odvrniti niti usoda, saj se slikar enostavno rodi.

Blaž Rotar

|Domov|O avtorju|Galerija|Razstave|Kontakt| © Lesista design 2004