LIKOVNA KRITIKA DEJAN MEHMEDOVIČ
Slikarstvo koprskega avtorja Vojka Gašperuta je realistično slikarstvo. Avtor osvaja likovno polje kot figuralik in kot zaintrigiran s staro arhitekturo rodnega kraja - Breginjskega kota, istrsko pokrajino, solinarskim poljem čuti moč in potrebo, da jih predstavi-prestavi v podobe. Njegove podobe, ki jih po motivih lahko označimo kot pejsaže, vedute ali tihožitja, se odražajo skozi pretanjeno obdelavo površine, ki izkazuje dolgotrajno, potrpežljivo in resno delo v polju ekrana slike. Risbo v podlagi prekriva precej umirjen slikarski čopič, ki vešče natančno dodeluje figurirani pas v prvem planu in mehko, povsem lahkotno prehaja v gestualno razpuščenejše, nekako impresijsko zabrisano ozadje. Svetlobne vrednosti so mojstrsko podrejene kompozicijski dovršenosti podob, ki se skozi harmonično skladnost kolorita in uporabljeno površino barvne mase združujeta v pridobivanju kvalitete podobe. Slikar se drži zmernega kolorita, ki se v avtorjevem razvoju spreminja in se v končni fazi kaže kot osebna slogovna indikativna karakteristika.
Ne gre zanemarjati delovnega procesa, ki ima pri slikarju tetraplegiku gotovo posebno težo, vendar je cilj v slikarstvu še vedno v rezultatu vidnega, torej v izpovedni moči, v energetskem stanju podobe. Implicira se vprašanje, zakaj se ustvarjalec loteva takšnih podob.
Pri natančnejšem opazovanju ugotavljamo, da so Gašperutove hiše, polja, ceste povsem prazne, zelo izjemoma se v prostoru podobe pojavi antropomorfna ali živalska figura. Kakor da se v teh povsem zaresnih, obstoječih poslopjih, trgih, vaseh dogaja življenje pred tem ali po tem. Znajdemo se v nekakšnem antifabularnem svetu in slikar je samo dokumentarist, ki posnema irealno, poustvarja idilično, dokumentira svet, ki ga ni.
Vemo za popotresno usodo vasi na Tolminskem, vemo za usodo zapuščenih solin...
Jasne, čiste, volumsko polne forme tako odrejajo poseben avtorjev odnos do predmeta, ko ustvarjajo magično in simbolno zapletene podobe, ki so v vsebinskem smislu glede na poreklo lastnega nastanka v drugačni, večplastni pomenski legi.
Vojko Gašperut je slikar, ki se, zavedajoč sodobnega likovnega trenutka in trendov pri delu, odloča za nadaljevanje lastne zastavljene poti in znotraj omejitve v predmetnem, v prepisovanju realnega z določeno avtorsko specifično formovno in barvno postavitvijo, prezentira notranji svet, ko odhaja v odkrivanje, pripovedovanje svoje pripovedi. Pripovedi o lepem, o preteklem, o vztrajanju, o volji, o dobrem v življenju...
Dejan Mehmedovič
|