Nataša Skušek

V videih Nataša Skušek predstavlja dileme sodobne ženske povezane s sodobno družbo. Poleg videa si zapisuje tudi različne fraze, od tistih iz reklamne industrije do pregovorov, in jih reprezentira kot slike. Slogani kot so:»Mini krila le za popolne« razbijajo mit sodobne ženske, kot jo poznamo iz rumenega tiska. Pritisk popularne kulture je viden v vsakem segmentu njenega dela, tako v ikonografiji kot v besedilih.

V videu Fliperavtomat prikazuje na štirih slikah, ki se izmenjujejo na ekranu nekakšna mitološka ženska opravila: kuhanje, pranje, likanje, masiranje, dojenje. Veliko vlogam, ki jih mora ženska igrati v sodobni družbi – delavka, negovalka, žena, ljubica, urejena lepotica –, je dodala še eno – vlogo matere. Če se je prejšnjim vlogam lahko še nekako izognila, seveda na svojo družbeno škodo, vlogo matere mora sprejeti. Seveda obstaja razlika med posameznimi družbenimi vlogami, ki jih predpisuje socialni okvir, in pa biološkimi, kot je materinstvo. Res je tudi, da se posamezni modusi obnašanja danes spreminjajo hitreje in res je tudi, da današnji starši vse težje najdejo tradicionalno pravo pot vzgoje otrok med nepredvidljivimi kulminacijami hiperrealnosti.

V videu Lebdenje leži avtorica v vodi – in spominja na Ofelijo, ki je postala ikona obupane ženske. Pomanjšana na vlogo kmeta v mreži intrig, ko jo je zapustil brat, izrabil ljubimec in jo zmanipuliral oče, je njen edini izhod histeričen izliv ranljivosti. Ko leži tako na hrbtu v vodi in mimo nje namesto rož, kot na sliki Ophelia Johna Evereta Millaisa plavajo odsevi kamenja, je popolna. Ne upira se več igri okoli nje in izpolnila bo usodo, ki so si jo drugi izmislili za njo. Vendar ta rumena obleka, zaprte oči in razprte roke govore, da nekaj sprejema. Zaveda se, da je odigrala dobro vlogo, ve da bo preživela v našem spominu kot lepa podoba.

Film in video se pogosto uporabljata kot nosilca pripovedi in metafora za minevanje časa. Nataša Skušek ni pripovedovalec zgodb v tem tradicionalnem načinu, temveč vidi minevanje časa kot subjekt pripovedi sam. Z različnimi tehnikami pritegne gledalčev pogled in nas povabi, da premislimo o predstavljenem detajlu, ki ga drugače konzumiramo v trenutku pogleda. Na ta način primerja različne časovne registre, kot je sedanjost in prihodnost, tradicija in sodobnost, in v istem trenutku predstavi politično ekonomski značaj prostora in družbe, v katerem poteka dogodek.