4. dan: Naturno - Sluderno - passo di Resia (1500m) - Martina - Scuol
Prevoženih 102km, povprečna hitrost 19,3 km/h
.



Zame verjetno najboljši dan. Tudi naporen, a lep. Dopoldne sva premagala drugo moreno in bila spet mokra, toda ne zaradi dežja, ampak zaradi namakalnih sistemov za sadna drevesa. Ta rastejo tik ob cesti in ko se počasi vzpenjaš, te počasi in vztrajno prši voda. Tu sva si drugič premislila glede poti, saj sva mislila splezati na prelaz Stelvio, a sva se odločila za kakih 600m nižji prelaz Resia. Stelvio je bil zelo verjetno tudi zasnežen. Na koncu doline naju je čakala še tretja (in največja) morena, potem pa spust v Avstrijo in takoj zatem še spust v Švico, v spodnjo dolino Inna. V retoromanščini, ki je tu ohranjena, pravijo tej dolini Engadin. V Scuolu sva spala na višini nad 1200m, tako da je bilo kar prijetno hladno. Pa naj še fotke kaj povejo...





Soba v Naturnu.






Takih gradov je bilo na poti zelo veliko.






Druga morena sredi doline Adiže.






Pogled proti prelazu Stelvio, ki sva ga nameravala prečkati.






Na levi grad Marienberg?, verjetno v privat lasti, saj ni označen na
nobeni karti. Zagotovo pa zelo urejen.






Zadnja morena pred vzponom na 1455m. Mogoče se ne vidi dobro, toda morena je *strma*!






Pogled iz vrha na dolino Adiže, od koder sva prišla.






Reschensko jezero, tik pod prelazom Resia.






Še ena fotka Reschenskega jezera.






Ob istem jezeru, tu verjetno zalivajo cerkev, da bo zrasel še glavni del cerkve, ne samo zvonik.






Moja največja dosežena višina (Andrej je šel še malce višje).






Dolina Inna, že v Švici. Spodaj je vas Martina.






Prvič s kolesom v Švici! Zadaj je mejni prehod Martina.






Vas Sent in dolina Engadin.






Pod gorovjem Sivretta sva spala v kampu v Scuolu in si spet privoščila nekaj pirov...






...pa čeprav so bili brez imena, za švicarske razmere
pa so bili skoraj zastonj (0.55 CHF=70 SIT).


Nazaj na glavno stranNaslednji dan