Avtor: Iztok Mlakar
Pesem: Šuolni
Poslal/Snel: Boštjan Bogataj
http://www2.arnes.si/~tverbo/Mlakar.htm
==================================================

Šuoln sam si ne izbira tuo
iz čega bo narjen, 
kejšna bo njegova mjera,
če bo črn, bjel, rumen. 
Nej bo lušo šuoln al buota,
s tem kar je, je zadouoln,
bet kar si, tuo ni sramota,
nisi sam kriv, da si šuoln. 

Ma nej bo šuolnu že tkuo puhna omara,
da ne vješ več z njimi kam,
an en šuoln je brez para, 
je med vsemi šuolni sam.
An vidiš, glih taku je z nami,
glih taku je pr ljudeh,
edino takrat nismo sami, 
edino takrat, ka smo u dvjeh. 

Pej če je pou plače vrjedn,
je taku, ku da ga ni,
en sam manj je ku nobedn,
vsak korak pretežk se zdi.
Ma korajžno pej korači
zraven tizga izmed vsih,
ka zavintan je drgači,
ma useglih mu je glih. 

Ne zgliha, kar nardijo ljeta,
ne škrtaca, ne globin,
iz šuolna znucana škarpeta rata,
tajšn je deštin. 
Ma, če so še ukop djesna, ljeva,
stuorjo, da ti gre na smjeh,
ena drugi se zadjeva,
ma so srečne, ka so v dvjeh. 

Duo nas tajšne je napravu,
rjes, ku šuolni smo ljudje,
če si sam, korak se ustavu bo, 
če v dvjeh si, pej kar gre.
An ni te strah poti nobene,
strmih klancu, blatnih cjest,
lih taku, ku ni strah mene,
kar te mam ob sebi jest.

Poglej se, ti ku prvi dan si ljepa,
jest pej, ugasni luč, je cajt, 
če je rjes ljubezen sljepa
guišno u temi puot zna najt.
An sej sta samo dva koraka,
rjes ni težko nardit jeh,
toja te škarpeta čaka, 
pridi, stara, še smo v dvjeh.