Delo, Ljubljana

29. Junij 1993

"...Tomaž Rajterič je nedvomno vrhunski klasični kitarist, prvi med domačimi, slišali pa smo že kar nekaj dobrih. Njegova kitarska igra je tekoča in spevna, harmonsko čista in nikjer razkazovalna. Njegova vrlina je poglobljena meditativnost, dinamična umirjenost z veliko pravega umetniškega oblikovanja in odzvenevanja. Primerjava je morda tvegana, toda zdi se, da nam je zrasel kar nov Segovia..."

" Že pri prvih taktih Etude št. 5 Ville-Lobosa je Tomaž Rajterič izpostavil svojo spoštovanja vredno interpretativno moč z elegantno tonsko diferenciacijo melodije in spremljevalnih glasov..."

"Z nastopom odličnega mladega domačega kitarista (roj. 1967) TOMAŽA RAJTERIČA v Križevniški cerkvi s samostojnim solističnim recitalom v okviru letošnjega 36. mednarodnega poletnega festivala smo doživeli enega pomembnejših glasbenih dogodkov letošnje poletne glasbeniške scene v Ljubljani. Tomaž Rajterič, ki se kljub svojim 21. letom in ob nekaterih vidnejših tekmovalnih uvrstitvah že smelo prebija na slovenski glasbeniški oder, je tokrat igral skoraj izključno tujo glasbeno literaturo za kitaro solo: tri Sonate D. Scarlattija, Veliko sonato, op. 22 F. Sora, Tri mehiške ljudske pesmi M. M. Ponceja, Trois Saudades Brazilca R. Dyensa, Invocation et Danse Španca J. Rodriga in Sonato, op. 47 Brazilca A. Ginastere. /…/ Pri tem pa ostaja Rajteričeva kitarska igra na najvišjem tehničnem nivoju, kjer pa le-ta ni sama sebi namen. Globok muzikalni izraz, tehtni melodični in ritmični posegi jo plementijo do najbolj odličnih glasbenih izdelkov. Odličen inštrument - kitara, odličen solistov glasbeni spomin in pa pravilno programsko doziranje so bili glavni poudarki Rajteričevega tokratnega ljubljanskega nastopa. Kitaristovi skoraj neslišni pianissimi pa so že skrajnostni tehnični in muzikalni dosežki v prikazanih kitarskih delih njegovega solističnega nastopa v Ljubljani"

"...Verjetno je najbolj dragocena Rajteričeva lastnost njegova naravna, osebnostno nujna zlitost s krhko lirsko širino kitare. Po eni strani je "vernik" svojega inštrumenat, po drugi pa se mu približuje z vedro resnobo suverenega glasbenika.. Nedvomno kitarist prve vrste..."

"...Rajteričev kitarski recital je na izjemni poustvarjalni višini...Začinjen je z nemalo poustvarjalnih kvalitet, veliko muzikalnosti in seveda odlično kitarsko tehniko..."

"...Kitarist Tomaž Rajterič je občutljiva glasbena osebnost. Zdi se, da je v celoti prežet s subtilnostjo zvoka, ki ga ponuja kitara. Drobne Dowlandove skladbe, v izvirniku namenjene lutnji, je poustvaril kot slogovno dovršene umetnine z značilnim nežnim okrasjem. Tudi izvedba Bachove Suite za lutnjo št. v C-molu je potrdila njegovo dobro poznavanje slogovnih značilnosti: tonsko izenačenost, jasno vodenje tematike v polifonskem stavku in logično umeščanje posameznih fraz v muzikalno graditev celote...Mnogo lepote, izraznosti in učinkovitih kitarskih učinkov, pa tudi širok dinamični razpon je bilo mogoče zaznati v odlični izvedbi Štirih kratkih skladb, ki jih je kot svoje edino delo za kitaro napisal švicarski skladatelj Frank Martin. Povsem drugačen zvočni svet je Rajterič razkril v Bogdanovićevem delu Introduction and Passacaglia for the Golden Flower. Zvok kitare je približal zvoku orientalskega strunskega glasbila sitar... Mojstrsko, tehnično zelo spretno igro Tomaž Rajterič dosledno prežari s poezijo zvoka. Njegova interpretacija daje vedno prednost izraznosti in muzikalnosti. Treba je reči, da je občutljiv oblikovalec razpoloženjskih odtenkov, ves čas zelo zavzet in prepričljiv. Tako vse melodične fraze un zvočni učinki najdejo ustrezen odzven njegovega čustvovanja tudi pri poslušalcih..."

Slovenski glasbeni dnevi 1996
"...Kosov Koncert za kitaro in orkester je nedvomno pravo umetniško merilo za uspešnost, pravi kitarski koncert z decentno instrumentacijo, ki nikjer ne prekriva solista, zapis zanj pa je vedno klasično kitarsko dejaven v igralskem kontinuumu. Tomaž Rajterič je predstavil delo z z dovršeno čistostjo kitarskega tona in v izpovednem smislu oblikovno razvidno..."

"...Nepogrešljiv španski melos je Tomaž Rajterič poustvaril s prefinjenijm občutkom za tonsko slikanje v značilnih napevih španskega severa in juga, ki jih je v "Suito espagnole" združil Isaac Albeniz..."

"...Vsekakor je kitarist v svojem značilnem nežnem ubiranju sijajno predstavil sicer v vsem svojem sporedu še najbolj odrezavega Brouwerja, svoj uspeli nastop pa je mojstrsko sklenil z Granadosom, skladateljem, za katerega se zdi, da sta z Rajteričem na istem zvočnem valu..."

"...Kitarist Tomaž Rajterič je navdušil s svojim spevnim in čistim tonom, umetniško prepričljivostjo in tako dodobra razgrel dlani občinstva velike dvorane Slovenske filharmonije..."