PETRA POVŠNAR

TERMINOLOŠKI GLOSAR - ASTRONOMIJA

IZVIRNIK

PREVOD

ABERRATION

ABERACIJA

ABSOLUTE MAGNITUDE

ABSOLUTNA MAGNITUDA

ABSORPTION LINE

ABSORPCIJSKA ČRTA

ALBEDO

ALBEDO

APPARENT MAGNITUDE

NAVIDEZNA MAGNITUDA

ASTEROID

ASTEROID, PLANETOID

ASTRONOMICAL UNIT, A.U.

ASTRONOMSKA ENOTA, A.E.

BARRED SPIRAL GALAXY

SPIRALNA GALAKSIJA S PREČKO

BIG BANG THEORY

TEORIJA VELIKEGA POKA

BIG CHUNCH

VELIKI STISK

BINARY PULSAR

DVOJNI PULZAR

BINARY STAR, DOUBLE STAR

DVOZVEZDJE, DVOJNA ZVEZDA, DVOJNICA

BLACK HOLE

ČRNA LUKNJA

CATACLYSMIC VARIABLE

KATAKLIZMIČNA SPREMENLJIVKA

CELESTIAL SPHERE

NEBESNA KROGLA

CEPHEID VARIABLE STAR

KEFEIDA

COLOUR INDEX

BARVNI INDEKS

COMA

KOMA

COMET

KOMET

CONSTELLATION

OZVEZDJE

DARK NEBULA

TEMNA MEGLICA

DIFFUSE NEBULA

DIFUZIJSKA MEGLICA

DOPPLER EFFECT

DOPPLERJEV EFEKT

DWARF STAR

PRITLIKAVKA

ECLIPSING BINARY

PREKRIVALNO, PREKRIVAJOČE DVOZVEZDJE

ECLIPTIC

EKLIPTIKA

ELECTROMAGNETIC RADIATION

ELEKTROMAGNETNO SEVANJE

ELLIPTICAL GALAXY

ELIPTIČNA GALAKSIJA

EMISSION LINE

EMISIJSKA ČRTA

EMISSION NEBULA

EMISIJSKA MEGLICA

ERUPTIVE VARIABLE

ERUPTIVNA SPREMENLJIVKA

ESCAPE VELOCITY

UBEŽNA HITROST

EVENT HORIZON

DOGODKOVNI HORIZONT

EXTRINSIC VARIABLE

NI ENOBESEDNE PREVODNE USTREZNICE

GALACTIC HALO

GALAKTIČNI HALO

GALAXY

GALAKSIJA

GIANT PLANET

PLANET VELIKAN

GIANT STAR

ORJAKINJA

GLOBULAR CLUSTER

KROGLASTA KOPICA

GRAVITATION

TEŽNOST, GRAVITACIJ

GRAVITY

GRAVITACIJA

HERTZSPRUNG-RUSSEL DIAGRAM, H-R DIAGRAM

HERTZSPRUNG-RUSSELOV DIAGRAM, H-R DIAGRAM

INTRINSIC VARIABLE

PRAVA SPREMENLJIVKA

IRREGULAR VARIABLE

NEPRAVILNA SPREMENLJIVKA

LUMINOSITY

IZSEV

MAGNITUDE

MAGNITUDA

NEBULA

MEGLICA

NEUTRON STAR

NEVTRONSKA ZVEZDA

NOVA

NOVA

OPEN CLUSTER

RAZSUTA, ODPRTA KOPICA

ORBIT

ORBITA, TIRNICA, TIR

PARALLAX

PARALAKSA

PARSEC

PARSEK

PLANET

PLANET

PLANETARY NEBULA

PLANETARNA MEGLICA

PLASMA

PLAZMA

POLARISATION

POLARIZACIJA

POLARISATION BINARY

POLARIZACIJSKO DVOZVEZDJE

PULSAR

PULZAR

PULSATING VARIABLE

PULZIRAJOČA SPREMENLJIVKA

QUASAR

KVAZAR

RED DWARF

RDEČA PRITLIKAVKA

RED SHIFT

RDEČI PREMIK

REFLECTION NEBULA

REFLEKSIJSKA MEGLICA

RR LYRAE STAR

RR LIRE

SATELLITE

SATELIT

SEMIREGULAR VARIABLE

POLPRAVILNA SPREMENLJIVKA

SPECTRAL CLASS

SPEKTRALNI RAZRED

SPECTRAL LINE

SPEKTRALNA ČRTA

SPECTROSCOPIC BINARY

SPEKTROSKOPSKO DVOZVEZDJE

SPECTRUM

SPEKTER

SPIRAL GALAXY

SPIRALNA GALAKSIJA

STAR

ZVEZDA

STAR CLUSTER

ZVEZDNA KOPICA

SUPERNOVA

SUPERNOVA

TAIL

REP

TYPE II SUPERNOVA

SUPERNOVA VRSTE II

TYPE I SUPERNOVA

SUPERNOVA VRSTE I

VARIABLE STAR

SPREMENLJIVKA

VELOCITY OF LIGHT

SVETLOBNA HITROST

VISUAL BINARY

VIZUALNO, NAVIDEZNO DVOZVEZDJE

WHITE DWARF

BELA PRITLIKAVKA

X-RAY BINARY

RENTGENSKO DVOZVEZDJE

 

Petra Povšnar: Komentar k terminološki bazi astronomije

Za seminarsko nalogo sem morala narediti podatkovno bazo s pomočjo računalniškega programa Trados – MultiTerm Plus! za področje astronomije. Pred pričetkom dela sem si zamislila možne uporabnike te baze – prevajalce, ki so naleteli na besedilo s tega področja. Glede na to sem izbirala izraze, ki so prišli v poštev. Pri svojem delu sem se srečala z nekaterimi težavami in problemi, pa se mi je zdelo koristno, da le-te tudi navedem in jih osvetlim.

Najprej se je seveda postavilo vprašanje, kaj in koliko vključiti v slovarček. Izrazi niso smeli biti preveč laični, vsakdanji, ker jih že dolgo časa poznamo in bi ne imelo smisla vključevati jih v bazo, saj bi zavzeli dragoceni prostor, niso pa smeli biti preveč specifični, saj prevajalec na take naleti le v zelo znanstveno-strokovnih besedilih. Odločila sem se, da vključim izraze predvsem iz zvezdne astronomije, saj je teh zdaleč največ in jih bo zato prevajalec pogosteje rabil, saj se pogosteje pojavljajo v besedilih. (To vem iz izkušenj, ker včasih berem kakšne ameriške ali britanske poljudne astronomske revije, v drugem letniku pa sem pri prevajanju iz angleščine v slovenščino za kolokvij prevedla besedilo s tega področja.) Nekaj izrazov je splošnih, to pomeni, da so v rabi pri različnih vejah astronomije (radijska, zvezdna, …), kot je naprimer izraz svetlobna hitrost ali različne enote. Glede na izbor sem se odločila, katere oznake bom uporabljala v meniju Attribute Fields – Subject, in sicer: zvezde, planeti, galaksije, drugo, splošno. V kategorijo 'drugo' sem razvrstila izraze, ki po vsebini ne spadajo v ostale razrede, poleg tega pa sem to oznako »prilepila« tudi tistim objektom, ki jih astronomi še ne razumejo čisto dobro, kot so npr. kvazarji, in jih zato ni možno uvrstiti med zvezde ali galaksije. V meniju Index Fields sem uporabljala angleščino in slovenščino in v tej smeri sem delala tudi slovar. Po daljšem razmisleku sem se odločila, da bom iz menija Text Fields uporabljala samo kategorijo definition. Ni se mi zdelo umestno, da bi uporabljala npr. source, saj ti izrazi niso omejeni samo na en dokument, pač pa imajo splošno veljavo. Ravno tako sem opustila context, saj je sobesedilo nakazano že v definiciji, poleg tega pa je astronomija dokaj dobro razpoznavno področje in ga je težko zamešati z drugimi. Tako je vsako geslo iz baze sestavljeno takole: številka vnosa, subject, izraz v angleščini, definicija, morebitni sinonimi v angleščini, slovenski prevod, definicija, morebitni slovenski sinonimi. Pri številu vnosov sem se odločila za približno 80 gesel, kar se mi je zdela primerna številka glede na obsežnost področja in moje zmogljivosti.

Med samim vnašanjem izrazov sem naletela na problem pri navzkrižnih referencah. Te ne delujejo, če izraz ni v imenovalniku ednine. Ta težava je še posebno prisotna v slovenskem delu baze. Tako naprimer 'Dopplerjevega efekta' ne moremo najti s pomočjo navzkrižnih referenc, če se ta izraz v taki obliki pojavi v kaki definiciji nekega drugega izraza. Kjer se je le dalo, sem oblikovala besedilo tako, da je bil tak izraz v imenovalniku ednine. Kjer se to ni dalo, sem upala, da bo prevajalec iz angleškega besedila znal najti pravo referenco, saj so slovenske definicije v večini primerov skorajda dobesedni prevodi angleških, v teh pa se ni bati dajalnikov in tožilnikov! Kjer je besedilo dopuščalo in kjer se mi je zdelo umestno, sem torej ustvarila navzkrižne reference. Teh je precej, saj so pojmi med seboj povezani in za razlago enega moraš razumeti tudi drugega. Tako je kategorija related words zajeta že kar v navzkrižnih referencah in je zato nisem uporabljala samostojno.

Na poseben problem pa sem naletela pri izrazu 'extrinsic variable', kjer v slovenščini nimamo enobesednega prevoda, pač pa obstaja le opisni. Na mestu slovenske prevodne ustreznice sem zato v bazi zapisala »ni enobesednega izraza!«. Pri astronomiji je tako, da se ta veda nenehno razvija zaradi tehnološkega razvoja, ravno tako pa se pojavljajo nova poimenovanja ali se spremenijo stara. Tako smo včasih meglicam rekli meglenice, danes se to ne uporablja več. Nasprotno je 'extrinsic variable' nov izraz in v slovenščino še ni preveden. Uporabniku – prevajalcu je prepuščeno, da se odloči, ali bo za ta izraz poskušal najti novi slovenski prevod, ali pa bo uporabil daljšega opisnega. Ta izbira je pogojena z vrsto besedila, namenom besedila in ciljno publiko.

V splošnem se mi je zdela naloga zanimiva in koristna, saj sem se naučila razmišljati nekoliko po »slovarsko« in poskušala na pregleden način predstaviti področje, ki se meni zdi privlačno.

 

 

SEZNAM LITERATURE IN VIROV