KOMENTAR

Dragan Milosavljevič: Terminološki glosar za področje geologije – stratigrafije

Slovensko	Angleško
akumulacija	accumulation
alge	algae
apnenec s cladocoropsisi	cladocoropsis limestone
apnenčevo-dolomitne breče	limestone-dolomite breccias
apneni mulj	limy mud
bazalni del	basal part
biointrasparitni apnenci	biointrasparitic limestones
biomikritni apnenci	biomicrites
biosparitni apnenci	biosparitic limestones
biostromalni tip sedimentacije	biostromal sedimentation
biostromi	biostromes
bitumenizacija premoga	bitumenization of coal
bituminozni dolomit	bituminous dolomite
bituminozni temno sivi zrnati dolomit	bituminous dark grey grained dolomite
bočno in vertikalno menjavanje facij	lateral and vertical facies alternation
briozoji	bryozoans
debelozrnati dolomit	coarse-grained dolomite
debelozrnati dolosparit	coarse-grained dolosparite
diagenetski nastanek	diagenetic origin
diagenetski procesi	diagenetic processes
dinarska karbonatna platforma
	dinaric carbonate platform
dinarski prelom	dinaric fault
doggerska favna	the Dogger fauna
dolomitni drobci	dolomite fragments
dolomitni lapor	dolomitic marl
dolomitno-apnenčevo zaporedje	dolomite-limestone succession
epirogenetska premikanja	epeirogenic movements
črni premog	hard coal
erozija	erosion
fenestralni apnenci	fenestral limestones
foraminifere	foraminifers
formacija marogastih apnencev	formation of spotted limestones
geodinamična dogajanja	geodinamic events
gomoljasti dolomit	nodular dolomite
grebenski tip sedimentacije	reef type of sedimentation
hematitizirani ooidi	hematitized ooids
hidrosfera	hydrosphere
impregnirani bitumen	impregnated bitumen
intraformacijska dolomitna breča	intraformational dolomitic breccia
intraklasti	intraclasts
izdanek	coal outcrop
izklinitev	wedging out
izklinjevanje plasti	wedging out of the beds
jalovišče	dumping-ground
kalcitno vezivo	calcitic cement
karbonatne kamenine	carbonate rocks
karbonatne prikamenine	adjacent carbonate rocks
karbonatno blato	lime mud
kartiranje	mapping
klasifikacija apnencev	petrographic classification
klasifikacija karbonatnih kamenin	classification of carbonate rocks
konglomerati	conglomerates
kopenska in močvirna flora	land and marsh flora
korelacija liasnih plasti	correlation of Liassic beds
krovnina	hanging wall
laguna	lagoon
laporaste lise	marly spots
laporasti dolomit	marly dolomite
leča	lense
lias	Liassic
liasne plasti	Liassic beds
limonitizirani ooidi	limonitized ooids
litificirani biosparitni apnenec	lithified biosparitic limestone
litiotidne školjke	lithiotid bivalves
litiotidni dolomit	Lithiotis dolomite
litiotidni dolosparit	lithiotis dolosparite
litiotidni horizonti	Lithiotis horizons
litologija	lithology
litosfera	lithosphere
lumakele	lumachellas
lumakelni tip	coquina type
makrofosili	macrofossils
matična facija	basic facies
medplimska področja	tidal areas
medplimsko okolje	intertidal sea
metamorfni procesi	metamorphic processes
mikrit	micrite
mikritni apnenec	micritic limestone
mineraloška in kemična sestava	mineralogical and chemical composition
močvirna gozdna facija	marshy forest facies
moluski	molluscs
Munsellov ROCK COLOR CHART	Munsell's ROCK COLOR CHART
nadplimski pas	supratidal environment
nadplimsko okolje	supratidal sea
nanos rastlinskega materiala	plant material accumulation
nastajanje karbonatov	deposition of carbonate mud
navzkrižna laminiranost	cross-lamination
nedoločljiv organski detritus	undeterminable organic remains
onkoidi	oncoids
oolitni apnenec	oolitic limestone
orbitopsele	orbitopsellas
orogenetska premikanja	orogenic tectonic movements
paleogeografska študija	paleogeographic study
paleogeografske razmere	palaeogeographic conditions
paralično-limnični pogoji	paralic limnic conditions
pasnatost	lamination
pasovec	laminated limestone
pas postopnega prehoda	transitional belt
pelmikrit	pelmicrite
plastnat	stratified
plitvenje morja	shallowing of the sea
plitvomorska sedimentacija	shallow-water sedimentation
plitvovodni bazen	shallow-marine basin
plitvovodno zaporedje	shallow-water succession
ploščast	platy
podmorske trate	submarine lawns
poznodiagenetska dolomitizacija	late diagenetic dolomitization
premog	coal
premogonosne plasti	coal-bearing beds
premogonosno sedimentno zaporedje	coal sedimentary sequence
premogova glina	coal clay
premogova substanca	coal substance
premogov skrilavec	coal shale
prikamenine	adjacent rocks
priobalna zona	lithoral zone
prodniki	pebbles
prvotni apnenec	primary limestone
reto-liasno premogovo obdobje	Rhaeto-Liassic coal period
rjavi premog	brown coal
rov	trench
satasti dolomit	saturated dolomite
sedimentacija	sedimentation
sedimentne teksture	depositional texture
skeleti litiotid	Lithiotis skeletons
skrilav lapor	shaly marl
sloj premoga	coal seam
sorodnost liasnih profilov	analogy of Liassic stratigraphic columns
sparitni dolomit	sparitic dolomite
spodnji dolomitni člen	Lower Dolomite member
spodnji malm	Lower Malm
spodnji vložek	lower interbed
srednjeliasna starost	Middle Liassic age
srednji malm	Middle Malm
stilolitni šivi	horizontal parallel stylolites
stratigrafska karbonatna skladovnica	stratigraphic carbonate sequence
stratigrafska lega	stratigraphic position
stratigrafski stolpec	stratigraphic column
stratimetrijsko profiliranje	stratimetric profiling
stromatolit	stromatolite
stromatolitni apnenec	stromatolitic limestone
subsidenca	subsidence
tektonska premikanja	tectonic movements
trodimenzionalno pojmovanje	three dimensional comprehension
ugodni klimatski pogoji	favourable climate conditions
vlažna klima	humid climate
vložki	interlayers
vodoravna laminiranost	horizontal lamination
zakrasevanje	karstification
zgornjeliasni apnenci	Upper Liassic limestones
zgornjeliasni marogasti apnenec	Upper Liassic spotted limestone
zrahljati kamenino	loosen the rock

Komentar

Besedilo, ki sem si ga izbral za obravnavo pri tej seminarski nalogi, je iz področja geologije. Izvzeto je iz zbornika Geologija 1998 (Geološki zavod Slovenije, 1999). Geologija je ponavadi nam jezikoslovcem dokaj tuja. Gre za specifično področje, ki pri nas sega celo v čase Avstro-Ogrske, se pravi, da ima določeno preteklost in dediščino. Kljub bogati preteklosti in vrsti publikacij v slovenskem jeziku, je ogromno literature v tujih jezikih. Žalostno dejstvo je, da v Sloveniji ne obstaja slovensko-angleški ali angleško-slovenski terminološki geološki slovar, tako da ne gre za področje, katero je povsem pokrito s slovensko terminologijo.

Geologija ima ogromno podpodročij, na primer paleontologija, hidrogeologija, seizmologija, tektonika, petrologija, sedimentologija, rudišča,... Jaz sem izbral besedilo s področja stratigrafije, ki se v prvi vrsti ukvarja s preučevanjem zemeljske površine, njene sestave in oblike.

Glede na to, da moj sostanovalec študira geologijo, sem imel dostop do želenih informacij iz prve roke, pa tudi knjižnica Oddelka za geologijo me je oskrbela z vso potrebno literaturo.

Avtor obdelanega članka je Stevo Dozet, član raziskovalnega sektorja Geološkega zavoda Slovenije. Gre za ubeseditev dolgoročne raziskave v slovenščini in v angleščini. Ker ni omenjen noben prevajalec, je avtor po mojem mnenju članek sam prevedel, namreč pri navajanju literature je opazno, da je kaj nekaj njegovih novejših publikacij objavljenih v angleščini. Res pa je tudi, da je ogromno literature za študij geologije na voljo le v angleškem jeziku.

Članek ni primer celotnega prevoda. S tem mislim, da avtor določenih delov besedila ni prevedel, se pravi da jih je izpustil, na drugi strani pa nekaterih odsekov ni moč zaslediti v prevodu. Zdi se, da gre za dve različici enega besedila, vendarle sta besedili skorajda identični.

Besedilo je v izvirni obliki vsebovalo precej fotografij, tabel in risb, katerih tukaj nisem vključil.

V besedilu sicer ni mnogo napak kar se tiče terminov, razen ene. Avtor oz. prevajalec je prevedel slovensko besedno zvezo korozijske luknje z erosion holes. Corrosion in erosion sta si fonetično zelo podobni besedi in hitro se zgodi, da ju zamenjamo, kot je primer tukaj. Zasledil sem pa nekaj napak na področju jezikoslovja, npr. napačna raba has/have, množinska oblika -s ali kakšen napačno uporabljen predlog, kar potrjuje mojo domnevo, da je članek prevedel avtor. Ne me narobe razumeti. S tem ne trdim, da strokovnjaki različnih področij, ki svoje članke sami prevajajo in jih tudi objavljajo, nimajo zadostnega znanja tujega jezika. Vendarle gre za strokovni članek, v katerega ne sodijo pomenske ali jezikovne napake, katerim se da preprosto izogniti. Neuradno namreč velja, da prevajalci tovrstnih besedil niso sposobni v redu prevest, ker niso doma na tem področju, kar pa seveda ti strokovnjaki so. Žal pa le-ti niso doma na jezikoslovnem področju, rezultati tega pa so lahko zelo smešni. Po mojem mnenju je prevod najboljši takrat, kadar omenjeni stranki sodelujeta.

Strokovno izrazje vsebuje v prevodu nekaj anglizmov. Nekaj primerov: akumulacija, formacija, intraformacijski, sedimentacija, substanca,...

Kar nekaj strokovnih izrazov pa je grškega oz. latinskega izvora, npr. bitumenizacija, briozoji, epirogenetski, foraminifere, stromatolit,...

Ne morem reči, da sem nad prevodom razočaran. Besedilna tematika je sama po sebi take narave, da besedilo vsebuje v prevodu tudi strokovne izraze, ki niso slovenskega izvora. Dolga zgodovina geologije na Slovenskem pa priča o tem, da imamo kar nekaj ‘lepih’ slovenskih izrazov s tega področja, npr. krovnina, breča, izdanek, izklinitev, jalovišče,...

Pogovarjal sem se z nekaterimi geologi, ki so mi nekako opisali postopek prevajanja strokovnega članka v slovenščino. Avtor uporabi angleško-angleški slovar, tako da si lahko predstavlja, kaj dejansko nek izraz pomeni. Nato po najboljši presoji skuje nek prevod, ki se mu zdi ustrezen. Pri tem se opira na lastno inteligenco in interne konvencije geologov, ker kot omenjeno že prej normativni priročnik ne obstaja.

Ko sem se odločil za to besedilo, sem se vprašal, katere priročnike, učbenike, knjige je prevajalec tega besedila uporabljal pri prevajanju. V knjižnici na Oddelku za geologijo sem našel naslednje publikacije, s katerimi bi si prevajalec lahko pomagal pri prevajanju:

Webster’s New World Dictionary, Second College Edition, The World Publishing Company, USA, 1976

Dictionary of Geological Terms, Third Edition, Dolphin Books, Doubleday & Co., New York, 1962

Whitten, D.G..A. with Brooks, J.R.V., Geology, Penguin Books, 1972

Moore, W.G., The Penguin Dictionary of Geology, Fifth Edition, Penguin Books, 1974

Whitten, D.G..A. with Brooks, J.R.V., The Penguin Dictionary of Geology, Penguin Books, 1972

Edine publikacije v slovenščini, ki bi lahko bile koristne pri prevajanju tovrstnega besedila, so:

Leksikon geologije, Cankarjeva založba

Gregorač, Vid, Mali leksikon geologije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995

Pavšič, Jernej in Pleničar, Mario,...Geološki terminološki slovar, Delovno gradivo 1992-1999, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1999

Pri slednjem viru gre za neobjavljeno delo, ki je na voljo le v knjižnici Oddelka za geologijo. Gre za pilotni projekt, kjer poskušajo različni profesorji geologije zajeti čim več geoloških terminov v eno knjigo.

Pri iskanju morebitnih virov pa seveda nisem zanemaril interenta, kjer sem našel kar nekaj koristnih spletnih strani:

http://www.bgs.ac.uk/free/reports/reports.html

Gre za primer vzporednega besedila.

http://www.nrcan.gc.ca/gsc/library_e.html

To je spletna stran Geological Survey of Canada, kjer je moč obiskati podatkovne zbirke več knjižnic po vsej Kanadi, ki so specializirane za geološko tematiko.

http://usgs-georef.cos.com/

Spletna stran Gological Survey of the United States, ki je daleč najobsežnejša med vsemi. Vrsta knjižnic, publikacij, novosti...

http://interactive2.usgs.gov/glossary/index.asp

Obsežen glosar prej omenjene spletne strani, ki je žal na vpogled le če imaš ID.

Terminološki slovarček, ki sem ga naredil za to seminarsko nalogo, obsega nekaj čez 150 besed in besednih zvez in njihovih prevodov v angleški jezik. Izrazje, zajeto v tem slovarčku, je zlasti značilno za področje stratigrafije. Glede na to, da pri nas ne obstaja noben normativni priročnik za to področje, je to le majhen začetek na poti do kakšne obsežnejše publikacije, ki jo Slovenija nujno potrebuje.