Atomic Radii
Fizika na FGG (neurejeno, skenirani clanki)
Pisanje enot, standard ISO 31-0 (SIST ISO 31-0:1999)
Iz clankov
Units,
Brillouin & Langevin functions,
Magnetic properties of some materials
Nanoparticle size from M(H)
Saturation Magnetizations (Am2/kg = emu/g), from
HITCHHIKER'S GUIDE TO MAGNETISM
FORC - SFD
p_eff = 2.83 \sqrt(XT) , XT v emu K/mol, peff v mu_B
Enote
mu_B/k_B = 0.6717E-4 K/Oe, N_A*mu_B = 5.5849E3 emu/mol, N_1*mu_B^2/k_B = 0.3751 emu K/(mol Oe).
peff^2 = 8 C
1 emu = 10^{-3} Am^2 = 1.08 10^{20} \mu_B
Bohr magneton \mu_B = 9.27 10e-24 Am^2
Magnetizacija: 1 A/m = 10^{-3} emu/cm^3
Jakost magnetnega polja H = 1 Oe (to je po velikosti ekvivalentno gostoti 1 Gauss) =
= 10^{-4}/(4 PI 10^{-7}) A/m = 10^{3}/(4 PI) A/m.
Susc (Volum, SI) = 4 * Pi * Susc. (Volume, cgs).
Susc (Volum, SI) je M/H, ki smo je navajeni iz Fizike.
Če enota za neko konstanto zaenergijo v m^{-1} potem to moras pomnoziti s Plancovo konstanto in
svetlobno hitrostjo, da dobis Joule. Podano je namreč valovno število (1\over \lambda) in NE
valovni vektor k. 1cm^-1 = 2E-23 J = 1.24E-4 eV = 1.44 K (tako tudi v O. Kahn)
Sončne celice: Highest Efficiency in Black Solar Cells Ever: 18.7%.
Newton, zivljenjepis in projectile
Relativity in the GPS
Gyroscope
Pradavanja: merske napake in se vec
Science Daily
On This Day
Units,
Tudi enote,
Bolj math stran
Energetskoznanstveni poskusi
Zabavni poskusi, veliko optike
Science Playwiths
Znanstvenik Reeko
Amaterski znanstveni in poskusi iz SCIAm
Naredi doma, da bos bolje razumel (npr. Buckyball)
JPL
Amaterska geologija
Naloge
Črna luknja v središču naše galaksije
V središču naše galaksije "Mlečna cesta" je zelo verjetno črna luknja. Na to kažejo meritve hitrosti zvezd, ki so blizu središča. Meritve narejene v IR delu sprektra (ta najbolje prodre skozi pline in prah med središčem galaksije in Zemljo, razdalja približno 25.000 svetlobnih let) se ujemajo z napovedjo, da je v središču naše galaksije eno samo telo z maso vsaj 2.6 10^6 sončnih mas, v tako omejenem prostoru, da je to lahko le črna luknja.
scweek-02-11-2001.html
Določanje starosti arheoloških najdb iz merjenja radioaktivnosti ogljika-14
Radioaktivni ogljik 14 nastaja v ozračju kjer kozmični žarki zadenejo molekule zraka in izbijejo nevtrone. Nekateri od teh nevtronov reagirajo z dušikom-14 in
ustvarijo ogljik-14. Ta se takoj ve"ze s kisikom in dobimo radioaktivni CO_2. Dokler radioaktivni CO_2 doseze Zemljino povr"sje, se preme"sa z navadnim CO_2. Radioaktivnih molekul CO_2 je pribli"zno ena na 10^{12} molekul CO_2. Vecina jih konca v oceanih. Nekaj pa jih absorbira biosfera, ko rastline absorbirajo ogljik. Dokler organizmi zivijo, vsebujejo taksen delez radioaktivnega CO_2, kot je v atmosferi. Ko organizem umre, vec ne obnavlja kolicine radioaktivnega C-14, in se kolicina tega manj"sa z razpolovno dobo 5730 let. Dele"z radioativnega izotopa C-14 merijo z masnimi spektometri in na tako lahko dolo"cajo starost celo do 50.000 let nazaj.
scweek-02-11-2001.html
Sile na nivoju molekul
Brawnovo gibanje - Langevin sila - okoli 10E-14 N. To je priblizno 1000 manjša sila od sile v molekularnih motorjih, ki pretvarja kemicno energijo ATP-jev v mehansko delo (10E-11 N). Vodikova vez okoli 10E-10 N. Kovalentne vezi so močnejše: okoli 10E-9 N.
scweek-09-11-2001.html
Nastanek Lune
Tako je potek razvoj ideje, kako je nastala Luna.
Najstarejsa: Luna s eje odtrgala od hitro rotirajoce pred-Zemlje. Zato na Luni malo zeleza. Ce bi to veljalo, bi Luna in Zemlaj zdaj imeli vecjo vrtilno kolicino. Tej hipotezi so rekli "Fission hipoteza". IN zdaj velja za nesprejemljivo.
"Condensation hipoteza" pravi, da sta Zemlja in Luna nastali hkrati iz istega oblaka material. Ta hipoteza ni prezivela, ker sta Zemlja in Luna precej drugacni po sestavi.
"Capture hipoteza" pravi, da je Luna nastala drugje, in jo je Zemlja pozneje ujela. Tukaj potrebno veliko nakljucij, da dobimo danasnje stanje.
Zdaj velja "Large-Impact Hypothesis" .. da se je veliko telo zaletelo v Zemljo, in luna nastala od ostankov, ki so odleteli v orbito okoli Zemlja.
To se je zgodilo v zacetni fazi nastanka Zemlje (ker sklepajo, da Zemlja stara 4.57 miljarde let, Luna 4.52-4.50 miljarde let). Telo bi naj bilo tezko okoli dvakratne velikosti Marsa. To je zdaj najbolj splosno sprejeta hipoteza. Ena verzija tega je, da sta Zemlja in Luna nastali hkrati s trkom dveh teles. Vecje je posatalo Zemlja, manjse Luna.
scweek-23-11-2001.html