ZAPISNIK SKUPŠČINE (ZBORA) DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE
22. september 2009
Dnevni red:
REDNA LETNA SKUPŠČINA DTS
· Zbor članov društva DTS se je pričel ob 10.00 uri v dvorani Kozjanskega parka v Podsredi. Prisotnih je bilo štirideset članov, kar pomeni, da je zboru prisostvovalo več kot polovica aktivnih članov, ki so plačali članarino ali pa je bila zanje plačana članarina, tako da smo ob ugotovljeni sklepčnosti s programom lahko pričeli.
· V uvodu je navzoče pozdravil predsednik društva dr. Branko Kramberger in predstavil dnevni red.
· Sledil je strokovni program v katerem so po uvodnem pozdravu dirketorja Kozjanskega parka gospoda Iva Trošta, kot predavatelji sodelovali mag. Tatjana Pevec, dr. Branko Kramberger in Adrijan Černelč.
· Sledil je kratek odmor, nato pa skupščina DTS.
· Ob začetku skupščine je predsednik društva predlagal delovno predsedstvo: Janez DRAŠLER predsednik, mag. Jože PRATNEKAR član in Tatjana PEVEC članica in zapisničarka. Prisotni so predlog predsednika potrdili. Za overovatelja zapisnika sta imenovana: Janko Verbič in Igor Tumpej
· V programu skupščine je najprej predsednik društva dr. Branko KRAMBERGER predstavil poročilo o izvedenem delu v letu 2008 in v letu 2009 (priloga), ki so ga navzoči soglasno sprejeli.
· Blagajnik društva dr. Stane KLEMENČIČ je predstavil finančno poročilo za leto 2008 in tekoče leto. Tudi ti poročili so navzoči sprejeli.
· Predsednik nadzornega odbora, dr. Matej VIDRIH se je opravičil in pooblastil za predstavitev poročila dr. Vidrih Antona, ki je podal pozitivno oceno o poslovanju društva v letu 2008.
· V nadaljevanju je predsednik društva je predstavil načrt dela s finančno konstrukcijo do konca leta 2009 in za leto 2010. Navzoči so program dela soglasno podprli in obenem še pooblastili Upravni odbor, da program dela morebiti še dopolni (ekskurzija na Hrvaško). Vidrih Mateju pošlje UO čestitko ob rojstvu hčere.
· Razno
Dr. Tone Vidrih in Helena Gašperšič sta opozorila, da je pri administrativnih superkontrolah kontrolah vrste dejanske rabe za leto 2007 in 2008 ter superkontrolah opravljenih v letu 2009 za isti namen, bilo več primerih ugotovljeno, da so nasilci kmetijskih gospodarstev prijavili za neposredna plačila tudi zemljišča, ki so v dokumentih gozdno-gospodarskih enot Zavoda za gozdove, že prevedeni v gozdna zemljišča (gozdna maska), čeprav so v zemljiškem katastru še vedno zavedena kot kmetijska zemljišča, najpogosteje so to travniki in pašniki. Dačna uprava še vedno ugotavlja davčno osnovo za izračun dohodnine od teh zemljišč glede na višino katastrskega dohodka, ki je določena za omenjeno kmetijsko zemljišče zavedeno v zemljiškem katastru.
V postopku denacionalizacije so agrarne skupnosti dobile vrnjene kmetijska zemljišča in v številnih primerih so jih oddale v najem kot kmetijska zemljišča tistim, ki so imeli dovolj poguma in tudi ustreznih živali, da so ta zemljišča ponovno pričeli uporabljati za kmetijsko pridelavo in njih kot taka prijavili za neposredna plačila še predno je bil uveden sistem GERKO-ov. Tudi za kmetijska zemljišča, ki jih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oddaja v zakup, se za določitev višine zakupnine in velikosti zemljišča uporabljajo podatki iz zemljiškega katastra, če ni dogovorjeno drugače.
Ker so obravnavana zemljišča predvsem travniki in pašniki, smatramo člani DTS za našo dolžnost, da podpremo prizadevanja za rešitev omenjene problematike. Tudi zaradi predvidenega podukrepa revitalizacija kmetijskih zemljič (1410) je treba to urediti, da bodo pridobljena nazaj kmetijska zemljišča kadar se bo na terenu pokazal za to interes. Prav tako podukrep „Kmetijska zemljišča z gozdnim drevjem” omogoča nadaljevanje kmetovanja tudi tam, kjer je večje število dreves in poteka paša kot način rabe vegetacije teh zemljišč.
G. Egon Volk je predlagal, da se tudi razmisli o podobnih rešitvah, kot jih imajo v Italiji, kjer je omogočena paša v gozdu. Velikost pašnika v gozdu določa vsak lastnik po lastnih izkušnjah v odvisnosti od rastnega potenciala travne ruše in gozda.
Sklep:
Kadar se pojavi interes za kmetovanje na zemljiščih, ki so že opredeljena kot gozdna zemljišča po Zakonu o gozdovih (ZG-B, 3. člen), toda so v katastru še vedno evidentirana kot kmetijska zemljišča in tudi vsi uradni prenosi lastnine (nakup, dedovanje) nad temi zemljišči poteka v skladu z zapisi v zemljiškem katastru, potem bi morali s takih zemljišč umakniti oznako gozdna zemljišča, da jih bodo nosilci kmetijskih gospodarstev lahko brez omejitev zapisanih v 19. členu Zakona o gozdovih uredili za pašno rejo domačih živali in jih še naprej uporabljali za kmetijsko pridelavo.
Člani društva so opozorili tudi na dokaj pogostne primere slabega poznavanja kmetijstva administrativnih kontrolorjev, vsled česar pogosto prihaja do nesporazumov med kmeti in kontrolorji in problemov pri ocenjevanju upravičenosti kmetijskih površin. Posledično bi bilo potrebno več pozornosti nameniti izbiri kontrolorjev v pričakovanju istih kriterijev pri ocenjevanju.
Sklep: Za vso obravnavano problematiko pod točko razno se skliče razširjen sestanek Upravnega odbora društva, na katerega bodo povabljeni tudi predstavniki MKGP in Agencije. Na tem sestanku se bodo poskušali najti primerni predlogi za izboljšanje dane situacije.
Sestavljavec zapisnika: mag. Tatjana PEVEC
Overovatelja zapisnika: VERBIČ Janko
TUMPEJ Igor