Nadzor nad nasim pocetjem v naravi bo moral biti vse vecji, da potomcem ne bomo prevec okrnili naravnih dobrinah za zivljenje. Za trajnostni razvoj kmetovanja na travinju, ki je osnova gospodarne reje prezvekovalcev, bo treba vedno in povsod upostevati naslednji dve zahtevi: 1) Zivali morajo priti tja kjer zraste krma za njih in 2) tam kjer so dobile krmo morajo pustiti blato in sec (gnoj). V sedanjih razmerah velja, da je za pasnike v ravnini, hribovitem svetu in na Krasu elektroograja najbolj ucinkovit nacin za izpolnitev omenjenih dveh zahtev. Tokrat bo nekaj besed namenjenih temu, kje vse in na kaksen nacin bi elektroograjo lahko koristno uporabili tudi na planinskih pasnikih.

Hlevi

Celo povrsen obiskovalec nasih gora lahko ugotovi, da je bila kmetijskim zemljiscem v planinah z vsakim novim hlevom, storjena skoda. Danes ni vec na planinah "gnojnih hlapcev", ki so morali vsako jutro odnasati zivinski gnoj tja, kjer so zivali dobile paso. Zaradi hlevov in prenocevanja zivine v njih ter ureditve napajalisc ob njih. pride do kopicenje zivalskih iztrebkov na enem mestu in siromasenja oddaljenejsih predelov pasnika na rastlinskih hranilih. Sirjenje nezazeljenih zeli (koprive, osat, scavje) na prevec pognojenih predelih in slaba kakovost pase na ostalem delu pasnika pospesi opuscanje planine. Za sedaj nimamo dokaza, ki bi potrjeval, da bodo zivali na pasi v planini bolj zdrave, da bodo dale vecjo prirejo in da se bo rodovitnost pasnika izboljsevala, ce bodo imele zivali na razpolago hlev. Koliko kali, vodnih zajetij in napajalisc bi lahko uredili na planinskih pasnikih za denar porabljen pri gradnji hlevov?

Ce je na planinskem pasniku hlev, je treba okrog njega postaviti stalno elektroograjo tako, da zivali ne bodo mogle priti v njega in ne polezavati v njegovi senci. Zivali na pasi v planini naj ne puscajo iztrebkov in seca v hlevu, saj tam nic ne raste. Ta dragocena rastlinska hranila za ruso planinskega pasnika morajo ostati tam, kjer so zivali dobile paso. V hlevu se zivali verjetno bolje pocutijo, ker so tako navajene od doma in ljudje mislijo, da so zaradi tega na varnem. Zato ostajajo v hlevu tudi, ce so lacne ali zejne. Pri tem so bolj izpostavljene nevarnostim okuzbe z zajedalci, njihova odpornost na neugodne vremenske razmere je manjsa, zato je med zivalmi vec bolezni.

Kali in zajetja vode

Pogostokrat je zelo tezko zagotoviti dobro oskrbo zivine na planini z vodo za napajanje. Zato je toliko bolj pomembno, da vodo zbrano v kaleh obvarujemo pred onesnazenjem in z njo delamo varcno. Kal mora biti ograjena s stalno elektroograjo, voda pa po ceveh speljana v korita za napajanje. Kadar bo na planini vec napajalisc, bomo lazje uredili pasnik z vec ogradami in tako zadrzali zivali na tistem predelu, kjer zraste za njih pasa. S tem bomo dosegli bolj enakomerno izkoriscenost ruse in zagnojenost pasnika, vec pase poleti in manj smradu ter muh okrog pastirske koce na planini. Zagotovo bo tak nacin dela dal vecjo prirejo, pustil prijetnejsi vtis pri obiskovalcih in varovalo planino pred zarascanjem z grmovjem.

Tisti del pasnika na planini, ki je ze po naravi rodovitnejsi zaradi bolj globokih tal, naj bo ograjen s stalno elektroograjo zato, da bo tam mogoce privarcevati paso za poletje, ko na plitvejsih tleh preneha rast ruse zaradi suse. Ne pozabite, da so zivali na planinskem pasniku prezvekovalci in za nacrtovano prirejo bo za kratek cas zadoscala tudi stara rusa, ce bo v njeni spodnji plasti veliko bele detelje. Na takem poloznem zemljiscu tudi ni nevarnosti, da bi zaradi prekomernega gazenja pri pasi prislo do povecane erozije. Zato tam lahko prisilimo zivali, da "pocistijo" pasnik ob koncu pasne sezone, ce smo zaradi viska pase spomladi tam pustili, da je pasa postala stara.

Kjerkoli postavimo stalno elektroograjo za omenjene potrebe, bi jo morali napraviti tako, da bi bil v njej tok ves cas tudi takrat, kadar na pasniku ne bo zivine. Zaradi krcenja zic pri ohladitvi pozimi moramo v vsako linijo namestiti vzmet, ki se lahko raztegne za 50 centimetrov (Slika 1). Ce preko zime v ograji ne bo toka, moramo zice ograje toliko popustiti, da padejo na tla, ali pa jih celo snamemo z izolatorjev. Za ta namen je zelo uporaben izolator z zaticem (Slika 2). Na ta nacin bomo preprecili trganje zic zaradi zleda ali zmrznjenega snega in naleta divjadi. Pri ograji Insultimber celo izpulimo nosilne kole in jih polozimo na zemljo skupaj z zicami. Aluminijaste napenjalce namestimo nazaj na zice in jih nekajkrat zavrtimo, pa je zopet vsa elektroograja pripravljena se za eno pasno sezono. S postavljanjem tako "podrte" ograje je spomladi manj dela kot s popravljanjem ograje, ki jo je poskodoval sneg ali podrta drevesa.

Nocna credinka

Kjer na planini se pasejo krave molznice, si lahko uredijo nocno credinko z zacasno elektroograjo. Taka credinka naj bo blizu izmolzisca in tam naj zivali prenocujejo, da je delo z jutranjo molzo hitreje opravljeno. Po jutranji molzi morajo biti zivali odgnane na paso v bolj oddaljene credinke. Nocne credinke ne smemo imeti vsa leta na istem mestu, ker lahko pride tam do premocne zagnojenosti z iztrebki in secem. Treba jo bo premescati, torej seliti po zemljiscih v sosescini izmolzisca. Zacasno elektro ograjo naredimo iz elektrovrvice ali elektrotrakov in jo ob koncu pasne sezone poberemo ter spravimo do pomladi

V primeru pase ovc na planini bo treba nocno credinko napraviti zato, da bodo zivali preko noci na varnem pred medvedom, kadar se ta mrcina seli preko dolocenega obmocja. Za ureditev take nocne credinke je primerna petzicna stalna elektroograja ali pa uporabimo elektromrezo za koze visoko 106 ali 112 cm.

Pregnojena mesta

Taki deli pasnika so obicajno najbolj rodovitna mesta na planini, a ker so zarasceni z nezazelenimi zelmi, od njih zivali nimajo koristi. Zato je treba zarascene predele na planini ograditi z zacasno elektroograjo. Na ta nacin preprecimo, da bi zivali tam nenadzorovano odlagale iztrebke in sec ter se povecevale zagnojenost in nevarnost izpiranja hranil. Sele, ko je tak del pasnika ucinkovito ograjen, potem pristopimo k izboljsanju ruse. Najprej jo moramo cim prej spomladi popasti oziroma potlaciti. To naredimo ob veliki gostoti zasedbe in v cim krajsem casu, da zivali nimajo casa blatiti tam kjer so dobile paso. Tudi nezazelene zeli so v zacetni fazi razvoja lahko ustrezna pasa. To paso/gazenje se veckrat ponovimo in nato dosejemo seme trpezne ljulke ali pasje trave in bele detelje. Trdozive koreninske in trnaste zeli bo treba verjetno zatreti s herbicidom ali pa s paso koz. Elektromreza, ki varuje koze pred zvermi in jim preprecuje, da bi pobegnile v gozd, je odlicna resitev za borbo proti koprivam, osatu, scavju, gabezu, robidi, sipku, leski in nekaterim drevesnim vrstam. Ce bo elektroograja dobro narejena, bo odvec bojazen gozdarjev, da jim bodo koze unicile gozdove.

Kot ze ime samo pove postavimo zacasno elektroograjo takrat, kadar zelimo samo za krajsi cas imeti nadzor nad tem, da se zivali bodo, ali pa ne bodo pasle na dolocenem delu pasnika. Potreb in moznosti za uporabo zacasnih elektroograj na planiskih pasnikih je zelo veliko, samo poznati je treba pasnik in vedeti kaksno korist ali skodo so zivali na njemu ze naredile. Uporaba zacasnih elektroograj je zelo preprosta, ce je nekaj osnovne stalne elektroograje na pasniku ze postavljene. Marsikje vseh zemljisc na planini ne bo mogoce ali ne bo vredno ograditi s stalno elektroograjo. Ampak tudi rusa na takih nezagrajenih zemljiscih bo lahko delezna ugodnega ucinka nadzorovane pase, ce bo vsaj del pasnika razdeljen na ograde. Dolocen cas na nezagrajenem zemljiscu ne bo zivine, oziroma se bo pasla tam pri visji gostoti zasedbe, kadar bo sla na paso izven ograjenega pasnika.

Pomoc, ki jo od drzave vsako leto dobivajo tisti katerih pasniki so vpisani v register planin, bo treba v prihodnje bolj ucinkovito uporabiti za varovanje kmetijskih zemljisc v gorskem svetu, drugace bo ta pomoc zmanjsana ali ukinjena, ce ne bo vidnih izboljsav v smeri izboljsevanja rodovitnosti tal in ohranjanja zemljisc. S tem pa bi bila narejena velika skoda vsem, ki se ze sedaj trudijo in gospodarno porabijo dobljena sredstva za bolj negovan izgled nasega gorskega sveta.