Krmljenje na pašniku
Prof.dr.Tone Vidrih, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Tiste, ki zanima reja domačih živali brez hleva, si lahko v tem sestavku preberete kako izpeljati krmljenje živine na pašniku, če tam ni dovolj paše.Kadar v strokovnih pogovorih nanese beseda o podaljševanju bivanja domačih živali na pašnikih v pozno jesen, slišim pogostokrat ugotovitev "ja, saj takrat ruša več ne raste in kaj bodo živali tam jedle?" Pa saj tudi v hlevu nič ne raste (razen stroškov reje), pa veliko domačih živali v Sloveniji nikdar ne vidi sonca, vse svoje življenje preživijo zaprte v hlevu. Na pašniku pa zraste, le da mi odpeljemo pridelano krmo tja, kjer mislimo, da je za živali boljše. Tako preprosta in poceni je lahko reja domačih živali, če bi se držali naslednjih dveh pravil:
1. Živali morajo ves časa preživeti tam, kjer zraste krma za njih.
2. Živali morajo pustiti iztrebke in seč (gnoj) tam kjer so dobile krmo.
O taki reji še premalo vemo, da bi jo lahko kar takoj in vsi izvajali. Verjetno nas bo prihajajoči čas prisilil, da se bomo hitro učili in to kar boste tukaj prebrali, bo morda kmalu prav prišlo.
Za čas, ko ruša ne raste, to je lahko tudi poleti in ne samo pozimi, je treba zivini na pašnik pripeljati krmo in jo tam krmiti. Prihranili bomo na delu z gnojem. Sedaj, ko se je že tako razširilo siliranje uvelega zelinja v balah in tudi spravljanje sena v okrogle bale, bi bilo še bolje, da bi določeno število bal pustili kar na pašniku. Razmestimo jih ob ograji v tiste čredinke, kamor bodo prišle živali v času, ko tam ne bo toliko paše, da bi se dovolj nasitile. Bale zavarujemo z začasno elektroograjo, ki jo odstranimo, ko bodo živali potrebovale krmo.
Pri krmljenju na pašniku so velike izgube, kadar živali lahko stopajo na krmo. S pomočjo okrogle kletke bo krma zelo varčno porabljena. Kletko prestavljamo po pašniku, tako kot so razporejene bale. Tako bo tudi manj škode na ruši, kadar bodo tla razmočena. Kletko je mogoče kotaliti in je toliko lahka, da jo en sam prevrne preko bale. Zaradi poševnih prečk živali ne jemljejo glav iz kletke, dokler jedo in ne trosijo krme okrog kletke. Kdor bo ugotovil, da tako kletko potrebuje si jo lahko sam izdela.
Elektroograja nam nudi nešteto možnosti, da izpeljemo krmljenje na pašniku čim bolj varčno. Kadar je speljana pot ob zunanji strani ograje, krmo namečemo tik pod in ob ograji z notranje strani, da jo lahko živali dosežejo z gobcem, a poteptati jo ne morejo. Krma naj bo raztresena dovolj na dolgo, da bodo lahko vse živali prišle istočasno do nje. Na nagnjenem zemljišču, lahko balo tudi razvijemo in vzdolz take redi (preproge) postavimo začasno elektroograjo. Zivali bodo prišle do krme z obeh strani. Kadar bo zemlja zmrznjena in pretrda, da bi postavili plastične količke za namestitev začasne elektroograje, bo treba uporabili "tumblewheel" elektroograjo. To začasno ograjo premeščamo z obračanjem šesterokrakih koles, ki imajo skozi sredino speljano elektrovrvico. Ce ne bo časa ali možnosti za postavitev začasne elektroograje, potem moramo pripeljano krmo v šopih razmetati po pašniku tako, da živali ne morejo teptati sosednjih šopov, kadar jedo svoje.
Živalim damo krmo na pašniku na takih predelih, kjer so tla siromašna in kamenita ali tam kjer izgubljamo bitko z grmovjem. Tako bomo prišli do dodatne koristi od prezimovanja živine na prostem; izboljšali rodovitnost tal in povečali površino, kjer bo lahko rastla dobra paša. Smotrno je, da na takih mestih napravimo zalogo krme za 3 - 4 tedne krmljenja. V slučaju, da bo zemljišče težko prehodno s traktorjem zaradi obilice dežja ali visokega snega, bodo živali že našle način in prišle do tistega mesta, ce bomo tudi sami prišli do tja, peš ali na smučeh.
Krmljenje z ziti in koruzo na pasniku je se bolj preprosto kot z mrvo ali silazo. V ozki redi jih raztrosimo po nizki rusi, da lahko vse zivali pridejo istocasno do svojega zalogaja (Slika 4). Ce jih pokladamo v koritih, si bodo postregle z njmi samo najmocnejse in najbolj bojevite zivali v credi. Tiste, ki tako krmo najbolj potrebujejo, jo ne bodo nic delezne.
Najpomembnejse pri krmljenju na pasniku v hladnih obdobjih leta je to, da ima zivina tam vedno na razpolago seno ali travno silazo. Tam kjer imajo vec izkusenj s prezimovanjem zivine na prostem, tudi pri do -40 stopinj C pravijo, da dokler imajo prezvekovalci poln vamp voluminozne krme, tako dolgo ni bojazni, da bi jih zeblo. Morda bo kaj na to temo napisal se kdo od tistih, ki proucujejo in poucujejo prehrano prezvekovalcev. Tudi o tem, koliko vec krme porabijo zivali, ce prebivajo v hlevih z zunanjo klimo ali prezimujejo na prostem, bi bilo koristno kaj prebrati.
O krmljenju na pasniku je mogoce se veliko napisati, saj na razlicnih koncih sveta iscejo poti za cenejso in bolj naravno rejo domacih zivali. To kar je zapisano, naj bi tudi pri nas pomagalo vzbuditi zanimanje za celoletno bivanje zivine na prostem. Obstajajo ze stevilne izkusnje s tega podrocja in za tiste najbolj pogumne pri nas, je pravi cas, da pricnejo rediti zivino drugace kot je sedaj v navadi. Kako lahko te izkusnje uporabimo za nase prilike bomo morali ugotoviti sami. Ce bodo prisli drugi to preverjati k nam, bodo verjetno tukaj tudi ostali. Saj se tako radi pohvalimo, kako lepa, da je Slovenija. Kako dolgo se, ce se ne bomo kmalu naucili, kako naj nam domace zivali pri tem pomagajo? Naslednjic bo verjetno v Kmetovalcu nekaj zapisanega o oskrbi zivine z vodo za napajanje, kadar prezimuje na prostem.
Slika 1
1 = obroc je narejen iz 3/4" zelezne cevi.
2 = precke so tudi iz 3/4" zelezne cevi.
3 = obroca sta iz mocnejsega zeleznega valjanca
Za izdelavo kletke potrebujemo sest zeleznih cevi dolgih 6 m in 12 m zeleznega valjanca. Dve cevi zvijemo v enaka obroca, ostale razrezemo na 150 cm dolzine (dobimo jih 15kosov). Precke naj bodo privarjene posevno (75 cm), da zivali ne jemljejo glave iz kletke kadar jedo.
Za izdelavo srednjih dveh obrocev, namesto zeleznega valjanca, lahko uporabimo tudi zelezne cev enako kot za spodnji in vrhnji obroc. Ce za spodnji obroc uporabimo pocinkano zelezno cev, bo kletka trpeznejsa. Kletka mora biti mocne konstrukcije in dobro varjena, kljub temu pa naj bo lahka. Spodnjih 30 cm kletke je lahko okrog in okrog zaprtih s plocevino (Slika 1). Kletko lahko naredimo tudi tako, da jo razstavimo na dve polovici in bo prirocnejsa za prevoz in shrambo.