Nočna – varna ograda
Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljibljana
Slovenci vse bolj cenimo jagnjetino in številni rejci drobnice so postali že pravi mojstri v izdelavi suho mesnatih izdelkov iz ovčjega ali kozjega mesa. Zato ni bojazni za nadaljni razcvet reje drobnice, čeprav nam birokrati v Evropski uniji niso namenili več premijskih pravic za te koristne (okusne) domače živali, glede na naravne razmere za kmetovanje v Sloveniji.
Ker naši pogajalci niso uspeli izpogajati nižje število premijskih pravic za volka, medveda in risa, ki jih moramo (o)hraniti na območju Slovenije, bomo primorani bolje varovati pred zvermi tiste živali, ki so nam lahko v veliko pomoč pri ohranjanju kmetijskih zemljišč. Elektroograja je učinkovit pripomoček za vodenje nadzorovane paše drobnice, brez katere ni mogoče ohranjati negovane podobe podeželja, izboljšati rodovitnost zemlje in olajšati ljudem delo z živino. Tudi za varovanje domačih živali na pašniku pred zvermi in pridelkov na njivah pred prostoživečimi živalmi je vestno vzdrževana elektroograja zelo uporabna.
Elektroograje so se pokazale kot dovolj učinkovite tudi v težjih razmerah za njihovo delovanje (kamenita tla, suša, visoka ruša) povsod tam, kjer so ob postavljanju elektroograje upoštevali osnovne zahteve za njihovo dobro delovanje:
1. Elektroograja mora biti prilagojena vrsti/kategoriji živali, ki naj ji prepreči prehod.
2. Opaznost elektroograje mora biti dobra in živali morajo biti z njo seznanjene.
3. Živali morajo imeti pred elektroograjo velik strah.
Za učinkovitost stalnih elektroograj je edina omejitev naša sposobnost razmišljanja in razvijanje novih idej o njeni uporabnosti, tako za potrebe paše domačih živali, kot tudi za njihovo varovanje pred zvermi. Pri tem je treba v čim večji meri upoštevati že pridobljene izkušnje in pri postavljanju elektroograje biti dosleden, pri njenem vzdrževanju pa vesten. Že za nadzor domačih živali je veliko teh ograj na robu meje uporabnosti, verjetno zaradi dejstva, da velja med ljudmi na splošno še vedno prepričanje, da je paša manj učinkovit (vreden) način izkoriščanja kmetijskih zemljišč. Zato je podobno temu mišljenju prisoten omalovažujoč pristop tudi ob postavljanju stalnih elektroograj; ker se pri tem nič ne vrti in nič ne ropota ter malo stane, je delo opravljeno z »levo roko«. Stalne elektroograje so pretežno postavljene malomarno in iz slabega (poceni) materiala.
Pri uporabi elektromrež je manj napak in nepravilnosti, zato so se pokazale kot bolj zanesljiv pripomoček za varovanja drobnice na pašniku pred zvermi. Elektromreža je začasna ograja, predvideno je, da jo občasno premeščamo po pašniku; postavimo jo tam kjer želimo, da živali opravijo koristno delo. Zato elektromreže potrebujemo manj kot obodne ograje in vodenje paše z elektromrežo je lahko cenejše kot s stalno elektroograjo. Zaradi premeščanja je z elektromrežo več dela, toda če primerjamo strošek za enako dolžino ograje pri podobni učinkovitosti, potem med elektromrežo in stalno elektroograjo ni bistvene razlike:
1. Materijal za stalno petžično elektroograjo in delo za postavitev 1.000 m ograje iz 2,5 mm debele 3-krat cinkane žice stane 480.000 SIT oziroma 480 SIT na en meter ograje.
2. Elektromreža visoka 90 cm, dolga 50 m in s 14 nosilnimi količki z eno konico stane (MPC) 21.990 SIT kar pride 440 SIT na en meter.
Elektromreža je seveda bolj občutljiva za razne poškodbe kot ograja iz poltrde in 2,5 mm debele žice zato jo moramo odstraniti s pašnika kadar v njej ni toka. Pretrgane ali prerezane niti elektromreže je mogoče z malo spretnosti hitro in kakovostno popraviti z elektrovrvico priloženo k vsaki mreži ravno za take primere. Elektromreža mora biti vedno DOBRO NAPETA, da je tudi v sredini med dvema plastičnima količkoma enako visoka kot ob količkih. Če je elektromreža ohlapna in da v njej ni električnih pulzov velike moči, jo bo mlajša žival poskušala preskočiti. Kadar ji to ne bo uspelo, se v ohlapno mrežo lahko zaplete in če take živali kmalu ne rešimo ji ni pomoči. Pri postavljanu elektromreže moramo na začetku in koncu vsake linije (vogalih parcele) najprej zabiti lesene ali železne kole. Na tak "napenjalni" kol privežemo količek elektromreže na treh mestih z vrvico za bale. Tako bo elektromreža vedno DOBRO NAPETA in ne bomo po nepotrebnem izgubili jagnjet. Na zelo valovitem zemljišču bo treba včasih postaviti med obstoječe količke še dodatne plastične količke, ki jih uporabljamo za postavljanje začasne ograje iz elektrovrvice ali elektrotraku. V nastavke na količkih zataknemo vodoravne linije elektromreže in jo tako prilagodimo razgibanosti terena.
Poleg 90 cm visoke mreže za ovce, obstaja tudi 106 cm visoka mreža za koze, 116 cm visoka mreža za perutnino, ki ima kar 13 vodoravnih linij in 150 cm visoka elektromreža z 18 vodoravnih linij (gosto pletena) za preprečevanja prehoda volkov ter lisic. Mogoče je dobiti tudi elektromrežo visoko 170 cm, ki je podobne gostote pletenja kot elektromreža za ovce. Pri teh zadnjih dveh visokih mrežah (wolfnet) so tudi količki znatno močnejši kot pri nizkih mrežah za drobnico. Če ugotovite, da je elektromreža, ki jo že imate prenizka za namene varovanja drobnice pred zvermi, vzamete plastične količke s podaljški in z elektrotrakom napetim nad elektromrežo povišate ograjo celo do višine 160 cm. Tako kot v vsaki stalni elektroograji mora biti tudi v elektromreži VEDNO tok, da bo živalim preprečen pobeg s pašnika in jih bo varovala pred zvermi. Če v elektromreži ni dovolj močnih pulzov električnega toka potem žival potisne glavo skozi mrežo na drugo stran ograje in ko zavije vrat, da bi pogledala nazaj, se zaplete v mrežo. Rogate živali so še posebno izpostavljene tej nevarnosti, če v elektromreži ni toka. Posebno kozo je prava umetnost izmotati iz mreže, če se ji uspe v njo zaplesti. Imejte s seboj nož, da boste lahko kakšno od niti mreže prerezali in potem kozi izpustili nekaj neubogljive krvi, kot je to počel Krjavel.
V proučevanjih, ki smo jih izvedli v zadnjih dveh letih na območjih pogostega napada medveda ali volka na ovce, za potrebe razvojnega projekta »Sistemi sobivanja domačih in divjih živali«, smo uporabili elektromreže različnih višin in vse so se pokazale za zelo učinkovite pri celodnevnem bivanju ovc na pašniku. Ob upoštevanju priporočil strokovnjakov, ki imajo z obnašanjem volkov več izkušenj je bilo predlagano, da naj bi uporabljali za varovanje drobnice na pašniku elektromreže visoke vsaj 106 cm. Verjetno so volkovi in psi sposobni preskakovati ovire tudi višje od 100 centimetrov, posebno če se te veščine naučijo ob preskakovanju masivnih ograj (farmer mreža) ali v primeru potepuških psov ob pomoči človeka.
Izkušnje tudi od drugod kažejo na to, da na drugo stran elektroograje pridejo zveri ali med žicami ali izpod ograje, zelo redko pa jo preskočijo. Verjetnost, da bo zver preskočila ograjo lahko zmanjšamo tudi tako, da na elektroograjo obesimo vabo v višini 2/3 višine zveri. Ta vaba je lahko perutnica piščanca za lisico, kos svežih jeter v pločevinki za volka ali psa in odprta škatlica sardin za medveda. Preverite, da bo vaba resnično pod tokom in da bo okrog nje čim manj vašega vonja. Zveri so zelo previdne in nezaupljive, zato se vabe ne bode dotaknile. Ampak zadostuje že, če jo pridejo samo dovolj na blizu povohati in visoka napestost električnega pulza v ograji bo opravila svoje. Strah pred bolečino, ki ga bo zver deležna ob ograji, jo bo odvrnil od poskusa preskočiti ograjo.
Tam kjer so veliki pašniki ali imajo že postavljeno tri- ali štirižično obodno stalno elektroograjo, ki ni dovolj učinkovita ovira za preprečevanje prehoda zveri, lahko tudi z elektromrežo pridejo do boljšega varovanja drobnice na pašniku. Na izbran del pašnika, v bližine stalne elektroograje postavijo varno ali nočno ogrado iz elektromreže. Ta varna ograda naj bo tako velika, da na vsako ovco pride vsaj 5 m2 površine. Ob koncu dneva je treba ovce premestiti v nočno ogrado in jih zjutraj zopet spustiti nazaj na pašnik. Pridobljene izkušnje s takim načinom varovnja ovc na pašniku kažejo, da ni tako veliko dela kot se mogoče dozdeva na prvi pogled. Nekaj večja je delovna obveza pri prestavljanju elektromrež takrat, kadar je deževno vreme. V takih razmerah ovce že pri treh nočitvah v varni ogradi zelo zamažejo rušo in zgazijo zemljišče, zato je treba nočno ogrado pogosteje prestavljati. Če je nočna ograda večja, 10 m2 na ovco, potem jo lahko pustimo na istem mestu tudi deset dni. Postavimo jo vedno na tak del pašnika, kjer je ruša najbolj slaba ali zemlja najbolj siromašna ter kamenita. Zaradi velike količine iztrebkov puščenih na majhnem prostoru se hitro izboljšajo rastne razmere za rušo na mestu kjer je stala nočna ograda. Na istem mestu naj bo nočna ograda postavljena samo enkrat v sezoni. Tudi ko ruša tam ozeleni, se je živali nekaj časa izogibajo zaradi vonja in povečane verjetnosti, da se okužijo z želodčno črevesnimi zajedalci.
Pri delu z elektromrežo vam bo koristil tudi naslednji nasvet. Elektromeža je zložena tako, da so vsi količki zbrani skupaj in mreža med dvema količkoma je samo prepognjena ter zavita. Zato pri postavljanju elektromreže primemo vse količke v eno roko in jih spuščamo enega za drugim, ko se pomikamo zadenjsko in raztegujemo mrežo. Najprej jo položimo in raztegnemo ter prvi količek privežemo na kol v vogalu zemljišča. Potem šele mrežo postavimo tako, da zapičimo vse količke. Pri pobiranju mreže ravnamo nasprotno; najprej količke izpulimo in mrežo položimo. Nato v eno roko pobiramo in nabiramo količke, ki naj imajo poravnane konice in jih držimo v višini glave, da se mreža manj vleče po tleh. Na pobrani mreži stisnemo količke skupaj in jih prevežemo z vrvico ter nato mrežo zložimo ob količke (jih ne zavijemo v mrežo!) ter vse skupaj prevežemo na dveh ali treh mestih, da dobimo ličen zavoj, ki ga je mogoče prenašati brez zapletanja pod noge. Mraz mreže ne poškoduje in tudi sneg ne, če ga pravočasno otresemo, da ne zmrzne na njej in bi s tem mreža postala pretežko breme za plastične količke. Če ovce ne prezimujejo na pašniku, potem elektromrežo poberemo, ko je suha, jo zložimo, kot opisano in spravimo na tako mesto nekje pod streho, da nam do spomladi ne bo v napoto. In elektromreža vam bo dolgo vrsto let dragocen pripomoček pri varovanju drobnice pred zvermi in razvoju takega načina kmetovanja, da bomo, hoteli ali ne, lahko sobivali z njimi oziroma one z nami.
Slika 1: Na vogalu pravilno napeti elektromreži
Slika 2: Z dodatnima elektrotrakovoma lahko povišamo običajno elektromrežo do višine 160 cm.
Slika 3: Z nastavljanjem vab na zunanji strani nočne (varne) ograde dosežemo še boljšo učinkovitost delovanja elektromreže.
Slika 4: Pri postavljanju elektromreže držimo v eni roki vse količke elektromreže in jih spuščamo enega za drugim.
 |
 |
|