Pašne sezone še ni konec
Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Zaradi deževnega poletja in tudi podobnega začetka jeseni, bo marsikje ostalo še veliko neuporabljene krme na travnikih in na opuščenih zemljiščih. Zatorej bo letos paša lahko še trajala prav tja do snega ali še dlje, saj tisti najbolj pogumni uspešno prezimujejo krave dojilje ali plemenske telice kar na pašniku. Tako si zmanjšajo obseg dela in stroške pri reji živine. Živali pa dobijo priložnost, da tudi pozimi opravijo delo, ki je v korist rodovitnosti zemljišča.
Letošnja jesen je zagotovo dobro izbran čas za pričetek učenja vodenja pašne reje živine, saj je zelinja povsod naokrog še dovolj in paša bo lahko potekala še v pozno jesen. Le tako bo namreč mogoče še izkoristiti tisto neuporabljeno zelinje z zemljišč, ki so bila prijavljena za neposredna plačila v letu 2005. Karkoli je že zrastlo na takem zemljišču, je s pašo mogoče izkoristiti 2 – 3 krat bolj učinkovito kot s košnjo. Če ruša še ni bila pokošena v letošnjem letu ali je bila samo enkrat ob koncu pomladi, potem je ruša sedaj visoka in stara za pašo, z velikim deležem neokusnih in odmrlih zeli ter visokih trav. V takem primeru živali ne spustimi preko vsega zemljišča, ker z iskanjem boljših grižljajev veliko zelinja poteptajo, zamažejo z zemljo in iztrebki. Na previsoki in stari ruši moramo izvajati pašo s pogostim dodeljevanjem, torej po sistemu obročne paše.
Na vsako odraslo govedo odmerimo 100 m2 (1 ar) za en dan in če naslednji dan ugotovimo, da je bilo odmerjenega preveč, jih pustimo tam še en dan. Tako bodo bolj temeljito izkoristile rušo in enakomerno pognojile zemljišče, mi pa si pridobimo še več izkušenj v ocenjevanju mase razpoložljivega zelinja za pašo. Na manjši površini bodo živali porabile manj časa za iskanje okusnejših grižljajev zelinja in manj bo škode na ruši zaradi gaženja v primeru preobilice dežja. Pri kratkem trajanju zasedbe pašenega dela bodo imele kakovostne rastline v ruši še dovolj časa, da bodo obnovile rast in ustvarile rezerve za boljšo prezimitev. Pri daljšem trajanju zasedbe pojedo živali najprej okusnejše rastline in nazadnje so prisiljene pojesti tudi nezaželjene rastline, ki jim lahko škodujejo, če jih pojedo veliko. In če si živali pridobijo slabo izkušnjo z določeno rastlino, potem se take rastline izogibajo tudi takrat, kadar je v ruši v majhnem deležu.
Za naveden primer vodenja paše krav dojil in plemenskih telic bo najbolj primerno uporabiti začasno elektroograjo iz elektrotrakov. To ograjo lahko hitro postavimo, premestimo drugam in je tudi dobro opazna, kar je pomembno zaradi divjadi in pohodnikov ter uživalcev/zbiralcev jesenskih darov narave. Beli plastični količki še povečajo opaznost ograje in prenosni baterijski pašni aparat omogoča njeno uporabnost prav povsod. Pašni aparat in akumulator namestimo v kovinski sod s pokrovom, da ga je mogoče zakleniti in tako preprečiti njegovo odtujitev (krajo). Za elektroograje daljše od 300 metrov izberemo elektrotrak z dobro prevodnostjo za električni tok, saj so v njega vpletene tudi pocinkane bakrene žice (turbo trak – rdeč pramen vlaken v sredini ali robu traku). Kadar moramo dva konca traku povezati skupaj ju zvežemo tako kot vsako drugo vrv. Nato nad plamenom iz vžigalnika odtopimo plastična vlakna v dolžini 5 – 7 cm. Tako ostanejo kovinske niti gole na obeh koncih traku in jih zvijemo skupaj, da nastane dober spoj za prehod električnega pulza. Pri ograjah iz elektrotraku moramo biti v pozni jeseni pozorni na to, da ob sneženju pravočasno otresemo sneg s traku. Ker je običajno takrat sneg vlažen, so oprime traku in zaradi teže se trak toliko raztegne, da se med količkoma povesi do tal. Ker živali ograje več ne vidijo se običajno zjutraj že sprehajajo med hišami v bližnjem naselju. Kot vsaka dobra stvar je tudi tak elektrotrak dragocen pripomoček pri vodenju nadzorovane paše, zato ga pri premeščanju ograje navijemo na ustrezno vreteno. Tudi ko ga bomo shranili pred zimo ga navijemo na vreteno, da bo njegova doba uporabnosti čim daljša.
Podobno kot govedo so tudi konji zelo uporabni za pašo na visoki in prestari ruši. Pogosto premeščanje konj je pomembno tudi zato, da ne naredijo prevelikih latrin z iztrebki, ki se preko zime zelo malo razkrojijo. Le pred grmovjem imajo konji strah, zato jim morajo v borbi z grmovjem pomagati še koze. Za konje bo zadoščala podobna elektroograja kot za govedo (elektrotrak). Za vodenje paše ovc v jesenskem času je treba skoraj obvezno uporabiti elektromrežo. Zaradi slabe kakovosti razpoložljivega zelinja so prisiljene poiskati najšibkejši člen v ograji in v jeseni je potrebno učinkovitejše varovanje drobnice na pašniku pred zvermi. Vsaj za prenočevanje drobnice, je treba v tem času na pašniku urediti nočno (varno) ogrado, ki jo moramo vsak teden premestiti na drug predel pašnika, da bomo dosegli bolj enakomerno zagnojenost vsega zemljišča.
Tam kjer že imajo zemljišče urejeno za nadzorovano pašo običajno v jeseni napravijo to napako pri vodenju paše, da imajo več ali kar vse ograde pašnika odprte hkrati. Živali zaradi tega veliko hodijo in porabijo veliko časa za iskanje okusnega zelinja, ampak najdejo samo pašne ostanke. Te veliko bolje izkoristimo, če živali zadržimo v posamezni ogradi tako dolgo, da jo bodo temeljito popasle. Če je med pašnimi ostanki veliko škodljivih zeli, potem v tisti ogradi damo živalim tudi mrvo, silažo ali zrnje, da ublažimo škodljiv vpliv pašnih ostankov na počutje živali. Velja splošno pravilo pri vodenju paše pred zimo, da vse manj ko je na razpolago zelinja za pašo, večji nadzor je potreben nad tem kje se bodo živali pasle. Na več ograd razdelimo pašnik prav zato, da je mogoč boljši nadzor na delom živali. Na pašniku imamo živali zato, da opravljajo koristno delo, popasejo razpoložljivo zelinje in pognojijo zemljišče. Kadar povzročijo z bivanjem na pašniku škodo, je to naša napaka (neustrezen management) zaradi pomanjkanja izkušenj ali neupoštevanja razpoložljivega znanja. Letošnja jesen je dober čas za pričetek učenja vodenja nadzorovane paše in naslednje leto bo dobro leto za tiste, ki bodo pasli še več živali kot letošnje leto.
Slika 1: Za jesensko pašo goveda in konj lahko hitro in enostavno postavimo začasno elektroograjo iz traku in plastičnih količkov.
Slika 2: Prav je da pašni aparat in baterijo spravimo v sod in pod ključ.
Slika 3: Prav na jesen, ko morajo ovce še bolj prebirati med zelinjem je pomembno da nam pri nadzoru nad njimi pomagajo elektromreže.
Slika 4: Z dodajanjem konzervirane krme jeseni pomagamo živalim blažiti škodljivi učinek zeli v ruši.
 |
 |
|