Senca na pašniku

 

Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

 

»Največ škode na njivi naredi senca oreha, ki stoji na kmečkem dvorišču«. Ta rek je veljal za tiste čase, ko je bila podoba njiv odvisna od velikega števila pridnih (poceni) rok na kmetiji. Če je družina pogosto sedela v senci, so bile njive zapleveljene. Sedaj, ko se vse bolj uveljavlja prepričanje, da nam pri skrbi za kmetijska zemljišča lahko pomagajo živali, lahko ugibate kje je mesto teh živali; na soncu ali v senci?

 

Zagovorniki sence za živali na pašniku pogosto navajajo, da je zaradi visokih temperatur zmanjšana prireja in se sklicujejo na rezultate raziskav, ki so bile izvedene  v veliko bolj sušnih in vročih območjih (celinska klima) kot je pri nas na sončni strani Alp in v razmerah pitališča kjer je veliko več živali skupaj (velika gostota zasedbe) kot na pašniku in jih krmijo pretežno s koncentrati, ali se živali pasejo na trstikasti bilnici, ki je okužena z endofitno glivo.  Seveda so za visoko proizvodne (čudežne) krave vsake stresne razmere škodljive in ne samo zelo vroč poletni dan. Neustrezno urejena oskrba z vodo za napajanje in soljo ter pomanjkljiva zaščita proti mrčesu, so verjetno tisti razlogi, da se živali manj pasejo, zaužijejo manj zelinja na pašniku in zato dajo manj mleka. Premajhno korito glede na velikost črede, predaleč do njega od mesta kjer živali še lahko najdejo kakovostno zelinje, solnik blizu napajalnega korita ali vse skupaj v senci dreves ali pri izhodu iz ograde, so največkrat vidne napake na pašniku za krave molznice.

 

Za mimoidoče je zelo moteče združevanje živine v skupine in običajno takemu prizoru na pašniku sledi prijava zaradi mučenja živali. Živali se stisnejo v gručo, da se bolj učinkovito branijo pred muhami in obadi, ker jih pač nismo namazali ali poškropili z odvračalom proti mrčesu. Tako stisnjenim skupaj v gručo je zagotovo še bolj vroče, kot če bi bile razpršene po pašniku, ampak v naravi živali je določeno, da se morajo stisniti skupaj kadar so ogrožene. Predvsem, da bi območje glave zaščitile pred mrčesom, ki jim leze v oči in nosnice, ker tudi mrčes pesti žeja, potiskajo glave pod trup drugih živali, ali se postavijo tako, da jim sosednja žival z mahanjem repa z glave odganja mrčes. To pomeni, da se živali na pašniku zbirajo v skupine zaradi navade in tudi senco iščejo zaradi navade kadar so žejne ali dobijo premalo soli. V naravnem okolju je bila voda za napajanje vedno v senci, ker so bile tam ob vodi vedno najboljše razmere za rast dreves in grmovja. V razmerah, ko so živali žejne na pašniku bo senca verjetno prispevala k njihovemu boljšemu počutju, ampak zaradi sence ne bo večje prireje in tudi pašnik ne bo bolj rodoviten in tudi ruša ne bo boljše kakovosti, temveč ravno nasprotno.

 

Kadar se živali zbirajo in dolgo časa zadržujejo na določenem mestu zaradi navade in to tudi takrat kadar ne potrebujejo sence (ponoči, oblačni dnevi), bodo tam pustile več kot polovico izločkov. Zaradi tega  bo tak predel preveč pognojen in velikokrat tudi gol, brez ruše in preostali del pašnika bo prikrajšan za hranila iz iztrebkov, ki so pomembna za drobnoživke v tleh in rast rastlin ruše. Živali se bodo na pašniku dobro počutile, če bodo imele na razpolago kakovostno zelinje in vodo za napajanje blizu tam kjer se rade pasejo. Tako se lahko vsaka posamezna živali odžeja, ne da bi se morala zelo oddaljiti od skupine in se hitro vrne nazaj na delo, to je žetev zelinja ruše in gnojenje zemljišča. Ja, živali so na pašniku zato, da delajo in to tudi v neugodnih razmerah kot je lahko vroč in sončen poletni ali hladen in deževen jesenski dan.

 

Opazujte živali svoje črede ali tropa in ugotovili boste, da nekaterih živali omenjene neugodne vremenske razmere ne motijo. Take živali ter njihove potomke bi morali odbirati za nadaljno rejo, saj so na splošno odpornejše in zato bo stroškov za veterinarske usluge manj, če bo več takih živali v čredi. Kdor bo zaradi uredb in predpisov primoran zagotoviti senco živalim na pašniku, potem naj jo izdela kot prevozno ali prenosno. S premeščanjem sence bo dosegel bolj enakomerno razporeditev izločkov živali po pašniku in večjo pridelovalno zmogljivost zemljišča. Nikar ne naredite preveč trpežne in drage prevozne sence, saj boste kmalu ugotovili, da živali sence ne uporabljajo. Na določenem mestu se zbirajo zaradi navade in ne zaradi ugodnejšega temperaturnega okolja. Kovinska konstrukcija senčnice ali visoka posamezna drevesa na pašniku lahko tudi pritegnejo strelo in živalim zbranim na tistem mestu udar strele zagotovo ne bo v korist.

 

Krave dojilje, plemenske telice, biki in drobnica na pašniku v naših klimatskih razmerah ne potrebujejo sence, da bi njihovo bivanje na pašniku še bolj koristilo zemljišču in nam ljudem. Ravno nasprotno, brez sence bodo postorile še več koristnega dela, hitreje izboljševale rodovitnost zemlje in ustvarile prijetnejšo podobo negovane pokrajine. Kdor pa želi ali je prisiljen v vročih poletnih dneh ustvariti kravam molznicam na pašniku manj stresne razmere, potem naj jim na pašniku postavi prho, to je tuš. Tudi v hlevih krave pršijo z vodo, da jim je manj vroče, zakaj ne bi tega počeli še na pašniku, saj bo v korist tudi ruši. Ob vročih poletnih dneh potrebujemo veliko vode na pašniku že zaradi napajanja živine in ureditev  prhe ne bo bistveno povečalo njeno porabo. Cev, ki ima na koncu drobno pršilno šobo (lahko tudi napravimo res majhno luknjico pod vrhom zaprte cevi), postavimo ob kolu navpično tako, da bo pršila v ogrado kjer so krave. Prha naj deluje samo takrat, ko bo res vroče, torej samo nekaj ur na dan. Živali bodo kmalu spoznale, kje se lahko hitro ohladijo in da se čim prej vrnejo k koristnemu delu na pašniku. Tudi prho izdelajte tako, da jo boste lahko premeščali in da vam jo živali ne bodo podrle, jo zavarujte z elektrovrvico. Saj imate učinkovito elektroograjo tudi na vašem pašniku, mar ne?

 

Naravna senca, krošnje dreves je za počutje živali in nas ljudi še bolj cenjena kot streha iz pločevine ali salonitk. Verjetno zaradi velikega deleža gozda v Sloveniji in izdatne  poraščenosti izčrpanih kmetijskih zemljišč z grmovjem in slabim gozdom ni smotrno priporočati sajenja dreves na pašnikih za boljše počutje živine ob vročih poletnih dneh. V eni od naslednjih številk Kmečkega glasa pa bo predstavljena drevesno-pašna raba kmetijskih zemljišč (silvopastoralizem), ker če že ne moremo zaustaviti širjenja lesnatih vrst rastlin na kmetijska zemljišča, potem poskusimo poiskati vsaj nekaj koristi iz tega naravnega pojava, to je širjenja grmovja, predno nam stvari (ustvarjeno organsko snov) iz rok vzame gozdni požar - ogenj.

 


Slika 1: Ljudje pozabljamo, da se živali zbirajo v skupine in zadržujejo v senci predvsem zaradi navade in tam pustijo veliko izločkov.

 


Slika 2: Če je potreba po senci na pašniku nujna potem razdelimo zemljišče za pašo tako, da naredimo ločeno čredinko z grmovjem ali redkimi drevesi in tja živali prestavimo po potrebi.

Slika 3: Tudi na oblačen dan so bili konji v senci bukve, še posebno če zemljišče ni urejeno za nadzorovano pašo.

Slika 4: Solnik pod krošnjo bukve še poveča verjetnost, da se bodo živali zadrževale v njeni senci.

Nazaj na vsebino