Napajanje na pašniku

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Potem, ko postavimo ali obnovimo na pašniku učinkovito elektroograjo, moramo zagotoviti zanesljivo oskrbo z vodo za napajanje živali. Napajališča morajo biti urejena tako, da se bodo živali lahko čim več pasle in da bodo zaužile čim več zelinja. Kadar so živali žejne se upočasni prebava zaužitega zelinja, občutek sitosti traja dlje, manj se pasejo in manj zelinja zaužijejo. Tam kjer nimajo pravilno urejene oskrbe z vodo  za napajanje živine na pašniku, običajno krivijo rušo ali sistem paše za nizko prirejo mleka.

V vsaki ogradi pašnika morajo biti živali oskrbljene z vodo. Denar porabljen za ureditev napajališč na pašniku je kmalu in zanesljivo povrnjen potom večje prireje živali in boljše rodovitnosti zemljišča. Sistem oskrbe z vodo na pašniku mora bit predvsem prožen, prilagodljiv in premestljiv. Razvodne alkaten cevi naj bodo premera 3/4" in jih na  pašniku praviloma ne zakopavamo v zemljo. Položimo jih tik ob (pod) ograjo, da jih ne poškodujemo pri delu s stroji. Odmrla trava in od krtov ter deževnikov narita zemlja jih bo toliko prekrila, da se voda v cevi poleti ne bo prekomerno ogrela. Na razvodno cev priključimo korito z 10 metrov dolgo prožno cevjo (PVC, guma). Tako bomo lahko korito premeščali po ogradi, ali celo iz ene v drugo ogrado. V vseh trgovinah nam že ponujajo cevi za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov s priključki, ki imajo ventile za samodejno zapiranje. Vse to lahko uporabimo tudi na pašniku, kajne?

Samo po sebi še ni dovolj, če imamo vodo na pašniku, imeti jo je treba dovolj. Krava molznica potrebuje dnevno 60 litrov vode, krava dojilja 45 litrov, telica 35 litrov, ovca 5 litrov  in jagnje 2 litra. Še lažje si je zapomniti podatek, da na vsakih 100 kilogramov skupne žive teže živine na pašniku, moramo dnevno zagotoviti 10 litrov vode. Kadar je zelinje mlado in mokro od dežja, toliko vode ne bodo popile, saj jo veliko zaužijejo z zelinjem. Ampak ob poletni vročini in manj sočnem zelinju se močno poveča potreba po vodi za napajanje. In za tisti čas mora biti urejena oskrba z vodo za napajanje na pašniku. Napajališča moramo urediti tako,  da živali za oskrbo s potrebno vodo ne bodo porabile veliko časa in dnevno trajanje paše (žetve zelinja) ne bo bistveno zmanjšano.

Krave molznice morajo imeti manj kot 80 metrov poti do napajalnega korita tudi iz najbolj oddaljenega dela v ogradi. V tem primeru hodijo na napajanje ločeno. Kadar posamezno žival zažeja, si privošči nekaj dolgih požirkov vode in potem se vrne tja kjer je več zelinja za pašo. Ostale živali se pasejo nemoteno naprej. Če imajo napajališče več kot 80 metrov proč, potem hodijo na napajanje kot skupina. Če zažeja katero od starejših živali ali vodnic v čredi, se skupaj z njo poda na napajališče vsa čreda. Ker je korito običajno premajhno, da bi istočasno pile vse živali, si z vodo najprej postrežejo starejše in mlajše čakajo v spoštljivi oddaljenosti, da bodo prišle na vrsto. Tudi nazaj na pašo se vrne čreda kot skupina in to običajno prej predno se uspe mlajšim živalim odžejati. Za ovce in krave dojilje je napajališče lahko oddaljeno največ 200 metrov. Če je bolj oddaljeno, se bodo živali ob vročih dneh pasle manj.

Kadar je napajališče zelo oddaljeno, se čreda po pitju ne vrne več tja na pašo kjer je še veliko zelinja. Raje počaka pri napajališču (vodnice blizu korita), da bo minil najbolj vroč del dneva ali da bo odšla na molžo. Ob napajališču postane zemlja preveč zgažena za uspevanje ruše in prekomerno zagnojena z izločki živine. Odnašanje zemlje in hranil zaradi vetra ter dežja in širjenje nezaželjenih zeli je posledica neustrezno urejenih napajališč. Napajalno korito moramo večkrat premestiti, da preprečimo poškodbe ruše in dosežemo bolj enakomerno razporeditev rastlinskih hranil iz seča in iztrebkov po vsem pašniku. 

S priključkom na vodovodno omrežje je najbolj preprosto urediti na pašniku oskrbo živine z vodo za napajanje. Ampak voda iz omrežja postaja vse bolj dragocena dobrina, zato nikakor ne bi smeli zanemariti vseh drugih možnosti, ki nam jih nudijo studenci, potoki, naravni zbiralniki ali umetno narejene kali, kjer to dopušča teren. Padavin imamo več kot dovolj in tudi dovolj pogosto, tako da ni nikakršne potrebe, da bi morala biti živina na pašnikih žejna. Samo zaustaviti ali uloviti moramo to vodo in jo usmeriti na pašnik ter jo s pomočjo cevi razpeljati po njem tako, da bomo korito za napajanje lahko postavilo prav na vsak del pašnika.

Če izbran vir oskrbe z vodo na pašniku v poletnem času ni dovolj zanesljiv, je treba imeti zagotovljen dodaten vir. Za čas, ko običajno zmanjka vode iz glavnega vira, moramo imeti pripravljeno  rezervo v obliki napolnjenje prevozne cisterne. Uredimo tako, da bo mogoče korito priključiti s prožno cevjo na  cisterno podobno kot na razvodno cev. Če bomo ob nastopu pomanjkanja vode šele pričeli iskati ustrezno rešitev, bodo živali na pašniku zagotovo žejne. Napajalniki, ki jih uporabljajo za oskrbo živine z vodo v hlevih, niso ustrezna rešitev za na pašnike. Iz napajalnika poteka napajanje prepočasi, ker pije samo ena žival naenkrat in zažeja približno vse istočasno. Osnovna zahteva pri urejanju napajališč na pašnikih se glasi; najmanj 10 odstotkov od skupnega števila živali v čredi mora imeti možnost, da se istočasno nemoteno napaja. To je pomembno takrat, ko se krave molznice vrnejo z molže nazaj na pašnik. Če takrat ne bodo imele priložnost, da bi se dobro odžejale, se bodo tudi manj pasle. Vsakokrat, ko molznice pridejo v ogrado jih mora tam čakati polno korito vode. Velike, okrogle plastične kadi so najbolj primerna korita za govedo. Tudi do 1500 litrov vode v takem koritu predstavlja kratkoročno zalogo vode in približno enako temperaturo vode, kljub nihanjem v temperaturi zraka med dnevom in nočjo.

 Sliki 1 in 2: Za napajalno korito lahko uporabimo tudi vsako plastično, kovinsko ali betonsko posodo, če lahko namestimo v njo ventil ROJO, ki zapre dotok vode, ko je korito dovolj napolnjeno. Sam ventil je pod vodo, plovec pa tako velik in privezan z vrvico na vzvod ventila, da ga živali ne morejo poškodovati.

Sliki 3 in 4: Prikazan ventil MEGAFLOW lahko na tri različne načine namestimo v korito. Če pritisk v dovodni cevi pade (zmanjka vode) ventil prepečuje odtekanje vode iz korita. Pri pritisku enega bara je pretok vode 80 litrov na minuto.

Slika 5 in 6: Črpalka-napajalnik je namenjena oskrbi živine z vodo iz potokov, vodnjakov ali prevozne cisterne ob vznožju pašnika. Z vsakim pritiskom vzvoda črpalke priteče v napajalno posodo pol litra vode. Moč črpanja je 7 metrov visoko ali 70 metrov vodoravno. Črpalko-napajanik lahko uporabimo za napajanje goved, konjev in prašičev. Za vsakih 15 živali potrebujemo eno črpalko in pri molznicah na vsakih 10 živali eno črpalko-napajalnik. Posebnost prikazane na sliki je v tem, da kadar  črpa vodo  mati krava dojilja, se iz manjše stranske posode lahko napaja tudi njeno tele.

Sliki 7 in 8: Cisterna z vodo na prikolici. Po vrtni cevi je voda speljana v napajalno korito, ki je na pašniku. Cisterna naj bo vedno izven pašnika (glej sliko 8). Modra prikolica z cisterno je boljše izvedbe kot rdeča prikolica, ker je os pomaknjena bolj nazaj.

Nazaj na vsebino