Ograjevanje pašnikov

Dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Kmetijska zemljišča pridobivajo na pomenu zaradi pomoči, ki jo lahko dobi lastnik ali najemnik zemljišča iz naslova neposrednih plačil. Ampak ta zemljišča bo treba tudi izkoriščati in jih obvarovati pred zaraščanjem z grmovjem, drugače bo pomoč ukinjena. In vse potrebno delo za izboljšanje rodovitnosti zemljišča ter preprečevanje širjenja grmovja lahko opravijo domače živali. So poceni in učinkovita delovna sila,  ki se tudi sama obnavlja (razmnožuje), če je »manager« dovolj usposobljen za vodenje nadzorovane paše. Osnovna zahteva za večjo uspešnost navedenega  delo je učinkovita in trpežna, toda ne preveč draga ograja. Večžična stalna elektroograja izpolnjuje te zahteve, če je postavljena iz trpežnega materiala, če je delo vestno opravljeno in če  je zagotovljeno njeno vzdrževanje.

Obodna ograja

Elektroograja mora biti prilagojena vrsti  živali, ki ji želimo preprečiti prehod. Spodnje žice v ograji  so zelo pomembne, saj se pašne živali približajo ograji največkrat s sklonjeno glavo in prav tako tudi zveri. Višina ograje ni toliko pomembna, saj ne predstavlja fizične ovire ampak psihološko. Ob prvem stiku z elektroograjo poskusijo živali priti skozi njo in ne preko nje. Obodno ograjo običajno postavimo po meji zemljišča zato je prav, da o tej nameri obvestimo tudi lastnike sosednjih zemljišč. S pomočjo mapne kopije zemljišča, orto-foto posnetkov in starih mejnikov se dogovorimo, kje naj ograja poteka. Učinkovita obodna ograja naj bi poboljšala odnose med sosedi in nikakor ne sme postati kamen spotike med njimi.

V mapno kopijo zemljišča vrišemo kje bo ograja potekala in kako bo z delilnimi ograjami zemljišče razdeljeno na ograde. Označimo tudi, kje bo dostop na pašnik, kje bodo vrata posameznih ograd in kako široke bodo. Pri širini vrat je treba upoštevati tudi velikost črede in ne samo širine strojev. Z razdelitvijo zemljišča v ravnini na ograde običajno ni večjih težav. V hribovitem svetu je treba pri teh načrtovanjih upoštevati tudi raznolikosti v rodovitnosti in zaraščenosti zemljišča z grmovjem. V posamezno ogrado naj bo zagrejeno čim bolj enovito zemljišče, da čim bolj zmanjšamo možnost prebiralne paše. Na površinsko razgibanem zemljišču je koristno poravnati z ravnalno desko tisti pas, kjer bo ograja postavljena. Tako bodo vsa nadaljnja dela na ograji lažje ter hitreje opravljena. Tudi opaznost ograje za divje živali, lovce ter pohodnike  bo večja ter manj bo škode na njej zaradi potrganih žic.

Postavljanje kolov

S postavljanjem ograje pričnemo na mestu, kjer smo predvideli, da bo vhod na pašnik. Najprej postavimo začetni in krajni napenjalni kol določenega dela ograje, to je linije. Ta je lahko dolga tudi do 1,5 km, če razgibanost zemljišča in potek linije  ograje to dopuščata. Običajno je linije konec pri pravokotni spremembi smeri ograje, torej pri koncu zemljišča, ki ga ograjujemo. Neošiljen napenjalni kol postavimo  v izkopano luknjo z ravnim dnom, zato naj bo tudi kol ravno odrezan. Z debelejšim koncem (odritkom) postavimo kol v  luknjo. Prislonimo ga ob tisto stran luknje, ki je obrnjena v smeri ograjevanja (notranja stran). Z nasprotne strani (zunanja stran) ob kol v jami tesno nabijemo kamenje, pesek in zemljo, da bo imel trdno ležišče (peto). Za nabijanje zemlje in kamenja ob kolu v jami je zelo priročna močnejša  cev, ki ima na koncu privarjeno železno kocko. Vrh kola naj bo za 5 centimetrov

(5 °) nagnjen v nasprotno stran od smeri poteka linije ograje. Pri napenjanju žic se bo postavil navpično in bo ostal v pokončnem položaju, če bo dobro podprt.

Na pobočju postavljamo kole pravokotno na površje zemljišča, da bo ograja enako visoka in z podobno razmestitvijo žic, kot v ravnini. Podporni kol naj bo dolg 200 cm. Uprt naj bo v sredini napenjalnega kola. Če bo podprt blizu vrha, ga bomo pri napenjanju žic potegnili iz zemlje. Na plitvih in kamnitih tleh bomo morali napenjalni kol učvrstiti s polsuhim betonom ali z železnim sidrom na katerega privežemo kol.

Odvijanje žice

Brez priročnega vretena za odvijanje žice, je postavljanje elektroograje zelo zamudno in naporno delo. Žice iz kolobarja ne smemo spuščati navoj za navojem, temveč je treba kolobar vrteti in žico odvijati. Tako se izognemo nastajanju zank ali "ušes", ki so lahko razlog za trganje žice, ko jo bomo napenjali. Za vreteno lahko uporabimo kolo od voza, ki ga nataknemo na železno palico zabito navpično v zemljo. Pri takem vretenu potrebujemo pomočnika, da uravnava hitrost odvijanja žice in poravnava kolobar takrat, ko jo drugi vlečejo. Dobijo se tudi vretena s preprosto zavoro, ki preprečuje samodejno odvijanje žice  kadar se tisti, ki žico vleče ustavi.

Namestitev pašnega aparata

Postavljeno ograjo moramo v čim krajšem času priključiti na pašni aparat. Posebno kadar imamo elektroograjo na območju, kjer je veliko jelenjadi, moramo priključiti na pašni aparat ob koncu dneva vsak nov del ograje zato, da živali ne bodo potrgale ponoči žic ograje. Že ob prvem srečanju z elektroograjo si morajo prostoživeče živali ta dotik zapomniti kot zelo neprijetno izkušnjo, da se bodo v prihodnje izogibale ograjenega zemljišča.

Omrežni pašni aparat (OPA) namestimo v garažo, delavnico, hlev ali kakšen drug pokrit prostor tako, da lahko večkrat na dan mimogrede pogledamo na njega in se prepričamo, da je z ograjo na pašniku vse v redu. V istem prostoru ne sme biti hlapnih eksplozivnih snovi. Pašni aparat pričvrstimo na steno nekje v bližini vtičnice in tako visoko od tal, da ga majhni otroci ne bodo dosegli. Nato od priključka OPA za elektroograjo (rdeč) napeljemo dvojno izolirano pocinkano žico, po čim krajši poti, do ograje. Na tem mestu naj bi bilo nameščeno stikalo, s katerim bomo lahko izklopili elektroograjo, kadar bo to potrebno. Priključek za ozemljitev na OPA (zelen) povežemo z neprekinjeno pocinkano žico kot jo imamo v ograji ali z dvojno izolirano žico na ozemljitev. Za ta namen ne smemo uporabiti bakrene žice, ker na spoju z pocinkano žico pride do elektrolize in vse slabšega stika na spoju. Baterijski pašni aparat (BPA) namestimo čim bližje ograji in če je ograje veliko, čim bolj na sredini pašnika. Skupaj z akumulatorjem  (12V) ga lahko spravimo v manjši zaboj s pokrovom, da bo zaščiten pred dežjem. Lahko ga namestimo v kovinski sod s pokrovom na ključavnico, da bo varen pred tatovi. Če je zemljišče poplavno, namestimo BPA tako visoko, da ga vode ne more zaliti. Sod do tretjine napolnimo s kamenjem in tako ga ne bo nihče premikal ali celo odnesel. Za priključitev BPA na ograjo in ozemljitev velja enako kot za priključitev OPA. Vsi spoji morajo biti vestno izvedeni in zagotavljati morajo dober stik, da bo za prehod električnega pulza v ograjo in nazaj na ozemljitev čim manj ovir.

Slika 1: Pravilno podprt napenjalni kol in na njega privezani napenjalni izolatorji.	Slika 2: Baterijski pašni aparat lahko skupaj z baterijo namestimo v zakopan sod in čim bližje ograji.

Nazaj na vsebino