Nezaželjene rastline na pašniku

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Nezaželjene rastline v  ruši pašnika so vse tiste, ki jih živali ne pasejo in se jih izogibajo, dokler imajo še dovolj kakovostnega zelinja. Ker so nam ljudem vse vrste rastlin in živali dane v pomoč in korist, označimo neko rastlino za nezaželjeno  takrat, kadar se njen delež  v pašeni ruši tako poveča, da živali tistega predela nočejo več pasti.

Na pašnikih v hribovitem svetu in na krasu, kjer strojna košnja ni mogoča ali je celo nevarna, postanejo nezaželjene rastline poleti še bolj opazne kot spomladi. Živali se vedno znova vračajo na pašo tja kjer je kakovostna ruša in se izogibajo predelov kjer so se razširile  nezaželjene rastline. Zaradi pogostega obtrgavanja bodo izginile kakovostne rastline iz ruše in vsako naslednje leto bo na pašniku več nezaželjenih rastlin, ki jih pogosto imenujemo kar pleveli. Širjenje predelov z nezaželjenimi rastlinami je še hitrejše, če je zasedba posamezne ograde predolga, če je pašnik razdeljen na premajhno število ograd, če napajalnih korit in solnikov ne premeščamo kar ima za posledico nabiranje živalskih iztrebkov na določenem delu pašnika. Taka mesta kmalu naselijo rastline, ki imajo veliko tekmovalno sposobnost za rudnine in vodo iz tal ter za svetlobo. Za te napake pri ureditvi pašnika in vodenju paše obstajajo rešitve, samo pravočasno moramo opaziti, da se nezaželjene rastline prekomerno  uveljavljajo v ruši.

Herbicidi

Vse visoke ter širokolistne zeli v ruši pašnika, lahko zelo učinkovito omejujemo v razvoju s  pomočjo herbicidov. Uporabiti jih moramo individualno samo na tistih rastlinah, ki jih je preveč v ruši in jih živali ne pasejo. Vsakokrat, ko živali premestimo v naslednjo ogrado, bodo v popašeni ogradi dobro vidne vse tiste rastline, ki so se jih živali pri paši izogibale. Z nahrbtno škropilnico, ki naj ima šobo za pahljačasto obliko curka, se sprehodimo med pašnimi ostanki in poškropimo samo tam kjer vidimo skupino nezaželjenih rastlin. To je zagotovo najcenejši in najbolj varen način uporabe herbicidov na pašnikih. Seveda samo z enim sprehodom (individualnim tretiranjem) po ogradi ne boste poškropili vseh mest z nezaželjenimi rastlinami, ker se ne boste spomnili katere rastline ste poškropili in katere ne. Če jih boste poškropili eno tretjino, ste bili zelo natančni pri delu. Čez teden dni bo mogoče že opaziti katere so bile poškropljene in ponoven sprehod s škropilnico na hrbtu bo usoden za naslednjo tretjino nezaželjene vrste rastline v ruši. Pri škropljenju pazite, da herbicid ne bo padal na koristne rastline v ruši in da ne boste ustvarili prevelikih praznih mest (presleg) v ruši, še posebno, če je zemljišče strmo. Na zelo strmih pobočjih se lahko načrtno izognemo določenemu deležu nezaželjenih rastlin in jih ne poškropimo, da bodo preprečevale odnašanje zemlje s pobočja. Bodo že prišle na vrsto potem, ko se bo ruša na poškropljenih mestih obnovila in zgostila.

Boom efekt (aktivna snov - glifosat) ali Touch-down 4-LC (aktivna snov - sulfosat) sta primerna herbicida za posamično škropljenje nezaželjenih rastlin v ruši. Uporabite odmerek en do dva decilitra herbicida na 10 litrov vode. V škropivo vmešajte tudi nekaj tekočega čistila za pomivanje posode, da se bo škropivo bolje zadržalo na gladkih listih nekaterih rastlin z gladkimi listi. Kot pri vseh fitofarmacevtskih pripravkih je tudi za oba herbicida določena karenca, rok kdaj je lahko rastlina zopet uporabljena za krmo. V ogrado kjer boste škropili nezaželjene rastline bodo živali ponovno prišle na pašo šele čez tri ali štiri tedne in pri opisanem načinu uporabe herbicida je skupni odmerek tako nizek, da ga živali ne morejo zaužiti v škodljivi količini. Tudi zaradi predhodnih izkušenj se živali pri paši izogibajo  rastlin, ki jim običajno povzročajo težave. Tako ni nevarnosti, da bi se živali zastrupile s herbicidom uporabljenim za individualno tretiranje v pašeni ruši nezaželjenih rastlin.

Koze

Dobro je poznana učinkovitost koz za preprečevanje semenitve osata in nekaterih drugih bodečih zeli. Koze prednostno pasejo cvetne brste teh rastlin in tako preprečijo njihovo širjenje s semenom. Tudi semenske bili manj kakovostnih trav, ki jih ovce ne pasejo in mladi poganjki lesnatih rastlin so za koze prava poslastica. Proučevanja so pokazala, da je v obroku za koze lahko do 2/3 zelinja, ki ga govedo ali ovce ne pasejo. Tako je samo malo zmanjšana masa razpoložljivega zelinja namenjenega ovcam, če so na pašniku prisotne tudi koze. V tem primeru predstavlja odrasla koza samo 0,25 % GVŽ ovce. Kadar je na pašniku dovolj nizkega grmovja za smukanje,  koze ne pasejo detelj in nizkih boljših trav. Šele ko zeli in trave zacvetijo ali semenijo postanejo zanimive za koze.

Za določitev ustreznega števila koz na pašnik, da bodo uspele preprečevati širjenje  nezaželjenih rastlin, je treba oceniti  obseg zaraščenosti zemljišča in ga obravnavati kot samostojno enoto. Če je zemljišče zaraščeno do 20 % potem so na 20 ha velikem pašniku za prehrano koz predvideni štirje hektarji in samo na to površino izražamo njihovo obtežbo.  Pri obtežbi 6 GVŽ koza ha^-1 bo zaustavljeno širjenje nezaželjenih zeli po pašniku ali na zemljišču, kjer je bil gozdni požar. Z obtežbo 16 GVŽ koza ha^-1 je mogoče v eni sezoni izkoristiti zelinje nezaželjenih rastlin, ki so visoke do 150 cm. Koze pojedo nižje rastline od vrha navzdol, tistim višjim in olesenelim olupijo lubje. Visoko in trnasto, zelo gosto grmovje koze ne morejo osmukati, zato je treba take grme posekati ali požgati.

Uporabljen je lahko tudi drugi način določanja ustreznega števila koz na pašniku za preprečevanje širjenja nezaželenih rastlin. Izražamo ga lahko v razmerju deležev obeh vrst živali na skupno živo težo ovc in koz pri določeni velikosti obtežbe. Pri razmerju koza : ovca 33 : 66 bo doseženo zadovoljivo preprečevanje širjenja nezaželjenih rastlin na kraškem pašniku in pri razmerju 66 : 33 uspejo očistiti kmetijsko zemljišče nizke grmovne zarasti v dveh do treh pašnih sezonah.

Vodenje paše koz

Ker tudi ovce občasno rade smukajo listje grmovja, naj se pri paši s prestavljanjem koze pasejo za njimi ali celo ves čas ostajajo v ogradi z velikim deležem nezaželjenih rastlin. Pogosto ponavljajoče objedanje zeli in smukanje listja bolj škoduje rastlinam, zato hitreje odmrejo kot če so poškodovane poredko in  bolj temeljito.  Tudi težav z obnašanjem in zdravjem  koz je manj, če ostanejo več časa v posamezni ogradi, kot če jih pogosto prestavljamo. Učinki na preprečevanju širjenja nezaželjenih rastlin so bolj vidni, če je več koz na majhni površini kratek čas. Masi razpoložljivega zelinja se koze zelo lahko prilagodijo s spremembo žive teže, kar je mogoče s pridom izkoristit v času pomanjkanja paše. Kadar nastopi hladno vreme morajo koze imeti dovolj krme bogate na vlaknini, ki v procesu prebave ustvari veliko toplote, ki učinkovito greje živali.

Učinkovita elektroograja je osnovna zahteva za uporabo koz pri zatiranju nezaželjenih rastlin. V slabo vzdrževani ograji zelo hitro odkrijejo napake in pobegnejo s pašnika. Običajno je 1 % živali takih, ki jih ne more zadržati nikakršna ograja. Te je treba čim hitreje odkriti in jih umakniti iz tropa, da svojega znanja ne prenesejo na druge. Najbolj uporabne za obravnavano delo so mlade koze. Starejša koza je lahko dobra vodnica tropa pri prestavljanju iz ograde v ogrado. Najlažje jih je prestavljati zgodaj popoldne, zelo nerade pa ubogajo, če je deževen dan. Mlade koze se raje pasejo med ovcami in tudi s premeščanjem je manj dela, če so skupaj z njimi.

Slike: Štirje načini zatiranja nezaželjenih zeli (jesenski podlesek, navadni osat, cipresasti mleček, črni teloh). Na sliki so Peter Zdešar, Bernard Zdešar in Miha Kogovšek.

Slika: S pašo koz lahko na ekološki način dosežemo učinkovit nadzor nad nezaželjenimi rastlinami v ruši pašnika.

Nazaj na vsebino